101. člen ZUP

Rok se ne more izteči na soboto zgolj takrat, ko ta dan organ dejansko ne dela, kar je treba preveriti v posameznem primeru. Z navedbami v odgovoru na tožbo in (morebitnih) nadaljnjih vlogah v upravnem sporu tožena stranka ne more dopolnjevati razlogov za svojo odločitev in dokazovati njihove utemeljenosti. Ker toženka v izpodbijanem aktu ni ugotavljala, ali se ob sobotah pri ZKPZ dela, sodišče teh ugotovitev v upravnem sporu ne more nadomestiti, saj bi tožniku lahko odvzelo pravico do pravnega sredstva.

Odpira se vprašanje, kako je za pravilno uporabo drugega odstavka 101. člena ZUP in za prenos roka na prvi naslednji delavnik potrebno razlagati zakonski pogoj „da se pri organu ne dela“. Sodna praksa jasne razlage zaenkrat še ni ponudila. Gre za širok pojem, ki lahko obsega različno organizacijo in različne načine dela. Kadar določena policijska enota tudi ob vikendih izvaja svoje naloge in pooblastila, gre v širšem smislu gotovo pritrditi, da tudi takrat opravlja delo. Vendar, ko je zakonsko dikcijo potrebno razlagati v povezavi z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, pa jo je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno razlagati ožje, in sicer na način, da mora biti delo organizirano tako, da ima upravičenec do sodnega varstva možnost pravno sredstvo oddati neposredno pri prekrškovnem organu, ne da bi bil pri tem omejen s klicem na interventno telefonsko številko za nujne primere.

Po prvem odstavku 101. člena ZUP začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji. To pomeni, da (procesni) rok začne teči in teče neodvisno od tega, ali je med tekom roka sobota in nedelja, kar je bilo tudi v obravnavanem primeru, ko je bil poziv tožniku vročen v četrtek 2. 6. 2022, rok pa je iztekel v torek 7. 6. 2022. Glede na citirano določbo ZUP je torej v obravnavanem primeru procesni rok petih dni tekel neprekinjeno. Zato sodišče tožnikovega ugovora, da je vštetje sobote in nedelje v tek roka nepravilno, ni moglo upoštevati.

Upoštevaje načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. VS048823 z dne 14. 1. 2015 ter določbe četrtega odstavka 87. člena ZUP se šteje v primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v 15-dnevnem roku od prejema obvestila, vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka, to je 15. dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prejeti pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku.

Če se rok za vložitev pritožbe izteče v soboto, je treba ugotavljati, ali je organ tega dne, torej v soboto, delal.

Za nastanek fikcije vročitve po ZUP ni pomembno, ali se (15-dnevni) rok izteče na delovni dan ali na dela prost dan, saj fikcija nastopi ne glede na to okoliščino.

Rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla (trideset dni po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ) je materialni prekluzivni rok, katerega podaljševanje ni dovoljeno. Ker se je rok za vložitev zahteve iztekel v nedeljo, bi se vloga štela za pravočasno, če bi jo prvostopenjski organ prejel do izteka roka oziroma če bi bila vloga poslana priporočeno po pošti prvostopenjskemu organu pred potekom roka.

Če je zadnji dan roka za vložitev pravnega sredstva v soboto (ki ni praznik RS ali dela prost dan v RS), je za prenos izteka roka na prvi naslednji delavnik pomembno, ali organ, pri katerem je treba opraviti dejanje (v konkretnem primeru vložiti pritožbo), v soboto dela ali ne.

Problem obravnavnega primera je v tem, da ZSPJS ne vsebuje določbe, kot npr. Uredba (EGS, EURATOM) št. 1182/71 Sveta z dne 3. 6. 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov, ki jasno določa, da ''delovni dnevi'' v tej uredbi pomenijo vse dni razen prostih dni, nedelj in sobot. Ob izostanku takšnega pravila pa spornega roka 8 delovnih dni ni dopustno tolmačiti tožnici v škodo. Namen določitve roka s številom osmih delovnih dni je v tem, da je rok daljši, ne pa, da se izenači z rokom, ki je določen zgolj v trajanju osmih dni. To, da je tožnica en dan v vikendu delala, drugi dan pa imela prosto, ne pomeni, da se lahko dan, ko je delala, upošteva kot delovni dan za štetje roka iz prvega odstavka 17.a člena ZSPJS. Takšna logika bi privedla do situacije, ko za delavca, ki bi delal oba dneva v vikendu, ne bi bilo nobene razlike med rokom, ki je določen v delovnih dnevih in rokom, ki je določen v koledarskih dnevih. Glede rokov delavci ne smejo biti različno obravnavani - sploh pa ne z razlago, za katero se v konkretnem primeru zavzema tožena stranka.

Po mnenju Vrhovnega sodišča jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti. Če pa je treba šteti 30 - dnevni rok za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za procesni rok, potem sodišče pritrjuje tožniku, da za tak rok, če se izteče na nedeljo, kot se je v obravnavanem primeru, kar ni sporno (6. 3. 2016 je bila nedelja), in ko se pri organu (v tem primeru upravna enota) ne dela, po drugem odstavku 101. člena ZUP velja, da se izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.

Po mnenju Vrhovnega sodišča jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti. Če pa je treba šteti 30 - dnevni rok za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za procesni rok, potem sodišče pritrjuje tožniku, da za tak rok, če se izteče na nedeljo, kot se je v obravnavanem primeru, kar ni sporno (22. 11. 2015 je bila nedelja), in ko se pri organu (v tem primeru upravna enota) ne dela, po drugem odstavku 101. člena ZUP velja, da se izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.

Drugostopenjski davčni organ je sicer upošteval določilo drugega odstavka 101. člena ZUP s tem, ko ni kot izteka pritožbenega roka navedel nedelje, dne 14. 8. 2016 (ki je sicer 15. dan od dne 30. 7. 2016). Vendar pa iz enakega razloga, kot ta pritožbeni rok ni mogel izteči na nedeljo, dne 14. 8. 2016, tudi ni mogel izteči na ponedeljek, dne 15. 8. 2016. Ta dan je bil namreč dela prost dan skladno z 2. členom Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. To pomeni, da se je pritožbeni rok, kot to pravilno s tožbo uveljavlja tožnica, iztekel šele prvi naslednji delovni dan, ki je bil torek, 16. 8. 2016, in da je tožnica svojo pritožbo vložila pravočasno.

Zgolj to, da se varstvo pravic v zvezi s službeno oceno uveljavlja po službeni poti, tej oceni ne odvzema narave delovnopravnega akta, torej akta o odločitvi o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti delavca. Za pripadnike Slovenske vojske pri pritožbah zoper službeno oceno velja osemdnevni pritožbeni rok. Če se pritožbeni rok izteče na dela prost dan, se rok dejansko izteče s pretekom naslednjega delavnika.

Po presoji sodišča bi morala toženka, da bi zagotovila enako obravnavo tistih, ki so se odločili vlogo prinesti neposredno na vložišče prvostopenjskega organa, zagotoviti, da se vložišče prvostopenjskega organa za sprejem predmetnih vlog odpre ob 8. uri, torej ob uri, ko po razpisu začne teči rok za oddajo vlog, in ko so svoje vloge lahko oddali tisti, ki so se odločili to storiti po pošti.

Besedilo Javnega poziva, ki kot osnovno merilo za izbor določa datum in uro oddaje vloge na pošto, ne izključuje, da bi v primeru morebitne napake, do katere lahko pride tudi pri odpremi priporočene poštne pošiljke, prijavitelj dejanski datum in čas oddaje vloge na pošto dokazoval s potrdilom o oddaji pošiljke.

Tožnica v tožbi sicer navaja, da je dopis (ugovor) poslala v roku, in se sprašuje, ali je pošta zamudila, vendar tega z ničemer ne izkaže, pa tudi listine v upravnem spisu tega ne potrjujejo.

Glede na drugi odstavek 101. člena ZUP so pri določitvi dneva, ko se rok izteče, pomembni le prazniki ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji.

Po določbah ZTro se glede vseh vprašanj postopka, ki niso urejena s tem zakonom, uporablja zakon o davčnem postopku. V drugem odstavku 45. člena ZDavP-2 je glede materialnih rokov izrecno določeno, da se v primeru, če je zadnji dan predpisanega roka nedelja, državni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, izteče rok za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika. Navedeno ne velja samo v primeru, če ni s tem zakonom (ZDavP-2) ali zakonom o obdavčenju (ZTro) določeno drugače, kar pa se v konkretnem primeru ne ugotavlja.

Kadar je treba v skladu z ZUP pisanje osebno vročiti in naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo puščeno sporočilo, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Fikcije vročitve prav tako ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčniku naslovnika.

Če je rok določen po dnevih, se vzame za začetek roka prvi naslednji dan ter začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji, temveč ti lahko vplivajo le na iztek roka, sicer pa šteje vloga za pravočasno vloženo le, če znotraj osemdnevnega roka prispe k naslovnemu organu.