VSL sklep II Cp 3875/2009

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Hkrati se dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter odredi ponoven vpis plombe.

:

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica po uradni dolžnosti, upoštevaje 1. odstavek 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 2890 VL 43938/2008-10 z dne 27.7.2009, pri 8/24 nepremičnine, parc. št. 250/19, vpisane v vl. št. 2445, k.o. T., last osebe z imenom J.P., roj. 7. 9. 1921, stan. ..., dovolila zaznambo izvršbe v korist upnika M., d.o.o., za denarno terjatev – glavnico v znesku 2.226,37 EUR s pripadki.

Pritožbo vlaga dolžnica izvršilnega postopka- J.P.. Navaja, da ni lastnica nepremičnin, pri katerih je opravljena zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke. To dokazuje z izpiskom iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da je njihova lastnica njena mati, roj. 7.9.1921 (sama je rojena 1.1.1950) z enakim imenom (tudi J.), priimkom ter naslovom. Ker je mati umrla v času izdaje sklepa izvršilnega sodišča (28.7.2009), nanj sama zaradi teh okoliščin v izvršilnem postopku ni pravilno odreagirala. Trenutno je le dedinja in ne lastnica nepremičnine. Predlaga, da se postopek opusti (smiselno: naj se vpis ne opravi) ali vsaj odloži do pravnomočnosti zapuščinskega postopka.

Na vročeno pritožbo udeleženec – upnik iz izvršilnega postopka – ni odgovoril.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, ter z uradnim preizkusom, v okviru katerega mora paziti na pravilno uporabo materialnega prava ter uradno upoštevne absolutne bistvene kršitve pravil postopka (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZN – in 120. členom ZZK-1). Pri tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje iz ugotovljenih dejstev o osebi dolžnice, navedenih v sklepu o izvršbi, preuranjeno sklepalo, da gre hkrati tudi za zemljiškoknjižno lastnico nepremičnin, vl. št. 2445, k.o. T..

Izdani sklep o izvršbi z navedbo imena, priimka in naslova dolžnice namreč še ne vsebuje vseh podatkov, ki bi omogočili vsebinski preizkus dovoljenosti vpisa po stanju zemljiške knjige. Iz podatkov zemljiške knjige in predloženega zemljiškoknjižnega izpiska namreč izhaja, da je lastnica nepremičnin, na katere meri izvršba, v zemljiški knjigi podrobneje označena še z rojstnimi podatki. Teh v sklepu o izvršbi kot podlagi za vpis ni. Prav tako v sklepu o izvršbi ni drugih podatkov, po katerih bi bil mogoč preizkus, ali sta dolžnica in zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin ena in ista oseba. Glede na pritožbene navedbe o dveh osebah z enakim imenom, priimkom in naslovom se nakazuje, da je zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč dejansko stanje v tej smeri nepopolno ugotovljeno in posledično napačno uporabljeno materialno pravo o dovolitvi vpisa.

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na predlog strank (na podlagi zemljiškoknjižnega predloga), v z zakonom predvidenih primerih, kakršen je obravnavani, pa tudi po uradni dolžnosti (2. odstavek 125. člena ZZK-1). V obeh primerih mora, upoštevaje načelo formalnosti, odločati o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Vpis je dovoljen, če so izpolnjeni pogoji iz 148. člena ZZK-1, med drugim, če je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige. Upoštevaje načelo pravnega prednika (9. člen ZZK-1), je vpis v zemljiški knjigi dopusten samo proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katere se vpis nanaša. Kadar gre za vpis po uradni dolžnosti, kot v obravnavnem primeru, je vpis dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena ali se hkrati vknjiži pravica, glede katere se bo opravil vpis, in če sodna odločba, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti (v tem primeru: sklep o izvršbi), učinkuje proti tej osebi (2. alineja 1. odstavka 150. člena ZZK-1). Z drugimi besedami to pomeni, da je zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke dovoljena le pri tistih nepremičninah, ki so last dolžnika iz izvršilnega postopka.

Ker zemljiškoknjižno sodišče ni imelo vseh podatkov, da bi presodilo, če so v obravnavanem primeru podani vsi pogoji za dovolitev vpisa, se glede na pritožbene navedbe nakazuje, da je o vpisu zaznambe izvršbe ter vknjižbi hipoteke odločeno napačno. Zato je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti zemljiškoknjižnemu sodišču v novo odločanje (5. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1). Pri tem je bilo treba hkrati odrediti še izbris vpisov in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter odrediti ponoven vpis plombe.

V odgovor pritožnici je treba pojasniti le še to, da načela zemljiškoknjižnega postopka ne dopuščajo, da bi zemljiškoknjižno sodišče z obravnavanim vpisom počakalo do zaključka zapuščinskega postopka proti zemljiškoknjižni lastnici predmetnih nepremičnin. Zemljiškoknjižno sodišče mora pri odločanju o vpisih glede posamezne nepremičnine namreč odločati po vrstnem redu. Ta se določi po trenutku, ko prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma listino, na podlagi katere se odloča o vpisu po uradni dolžnosti (1. odstavek 122. člena ZZK-1), in sicer po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen ZZK-1). To pomeni, da mora biti subjekt, proti kateremu se bo vpis dovolil (v obravnavanem primeru: pritožnica) že v času uvedbe postopka po uradni dolžnosti vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnin, na katere meri sklep o izvršbi. Če se bo izkazalo, da v trenutku začetka obravnavanega zemljiškoknjižnega postopka pritožnica v resnici ni bila zemljiškoknjižna lastnica navedenih nepremičnin, bo po povedanem treba odločiti, da se vpis, o katerem se odloča po uradni dolžnosti, ne opravi (151. člen ZZK-1).

V nadaljevanju postopka naj torej zemljiškoknjižno sodišče pozove izvršilno sodišče k posredovanju natančnejših podatkov o osebi dolžnice. Če bo ugotovilo, da je bila ob uvedbi zemljiškoknjižnega postopka dolžnica izvršilnega postopka oseba, ki je bila tedaj vpisana kot zemljiškoknjižna lastnica predmetnih nepremičnin, bo lahko ponovno dovolilo predlagano zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, v nasprotnem primeru pa bo moralo odločiti,da se vpis ne opravi.