86. člen ZZK-1

Pritožbeno sodišče je ne glede na le pavšalne navedbe pritožnika preverilo, ali je pri tožnikovi nepremičnini vpisana (ali predlagana) zaznamba po 69. členu Zakona o nepravdnem postopku. Te ni, zato je sodišče prve stopnje pravilno vročalo sklep o vpisu in izpodbijani sklep nasprotnemu udeležencu na njegov naslov.

Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi, zaznamba izvršbe pa ima za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Iz teh določb sicer res ni izrecno razvidno, da hipoteka učinkuje od dne prejema obvestila izvršilnega sodišča, vendar pa navedeno izhaja iz splošne določbe 5. člena ZZK-1, po kateri vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

Umik tožbe (predloga za izvršbo) ima učinek, določen v 366. členu OZ, le v primeru, ko se je upnik z umikom želel odreči učinkom sodnega varstva. Po prepričanju sodišča prve stopnje in višjega sodišča pa slednje ni bil primer v predhodni izvršilni zadevi, ki se ni ustavila zato, ker bi se upnik hotel odreči sodnemu varstvu, temveč zato, ker je bila izvršba neuspešna zaradi okoliščin na dolžnikovi strani (neizterljivost). Upniku le zato, ker v predhodnem postopku po izvedbi naroka po 31. členu ZIZ ni predlagal novega izvršilnega sredstva, ni mogoče očitati, da se je na ta način odrekel pravnemu varstvu, saj z nobenim od možnih izvršilnih sredstev glede na ugotovljeno ne bi mogel biti uspešen. Upnikovi opustitvi vložitve predloga za dodatno izvršilno sredstvo v predhodnem postopku zato ni mogoče pripisati učinka umika predloga za izvršbo. Dolžnik ni zadostil pogojem po 169. členu ZIZ, saj je le pavšalno trdil, da pokojnina zadostuje za poplačilo terjatve, pri tem pa ni niti trdil, da bo do poplačila prišlo v enem letu, prav tako ni ne navedel ne izkazal zneska pokojnine, da bi bilo to sploh mogoče preizkusiti. Navedbe dolžnika v predlogu za odlog izvršbe so ostale pavš

Predlog se zavrne.

Predlog se zavrne.

Zemljiškoknjižno sodišče presoja formalne pogoje za vpis, ne pa materialnih.

Na podlagi ugovornih navedb in dolžnikovih dokazil ni mogoče zaključiti, da gre v primeru nepremičnin "lokal št. P.6.12 v pritličju v velikosti 16.19 m² ter en parkirni boks v kleti vzhodna stran, št. 16", za nepremičnini, na kateri teče izvršba. Dolžniku tako ni uspelo izkazati, da je na nepremičninah, na katerih teče izvršba, pridobil lastninsko pravico v pričakovanju, preden je upnik pridobil prisilno hipoteko.

Ne prepriča ugotovitev sodišča prve stopnje, da je terjatev upnice, ki jo izterjuje v izvršilnem postopku I 2/2 (glavnico v višini 22.131,49 EUR in zamudne obresti v višini 12.021,61 EUR), višja kot je terjatev pri že vknjiženi hipoteki na podlagi sklepa Z 1/1 (glavnica v višini 22.131,49 EUR in zamudnih obresti v višini 4.472,40 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.3.2015). Sodišče za tako stališče ne poda ustreznih razlogov, zgolj primerjava absolutnih zneskov iz izvršilnega postopka in postopka zavarovanja, glede na to, da je zavarovanje tudi za zakonske zamudne obresti od 31.3.3015 od zneska 26.603,89 EUR, pa ne zadostuje.

Zaznamba je glavni zemljiškoknjižni vpis, s katerim se vpisujejo pravna dejstva, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo (63. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). V predmetni zadevi torej ne gre za vpis pravice, temveč le za to, da se v zvezi s sklepom o izvršbi zaznamuje pravno dejstvo, da se je za realizacijo že vpisane hipoteke z ID 1 začel izvršilni postopek. Da se je postopek izvršbe začel in da je terjatev prešla na udeleženca, v korist katerega je bil 21.5.2019 izdan sklep o izvršbi, izhaja iz priloženih listin.

Pritožba pravilno opozarja, da je upnica predlagala izvršbo zgolj na 1/2 deležu dolžnice (nasprotne udeleženke) na predmetni nepremičnini, v skladu s tem predlogom pa je izvršilno sodišče tudi dovolilo izvršbo. V sklepu o izvršbi je res zapisalo, da se izvršba dovoli do deleža, vknjiženega v zemljiški knjigi, vendar pritožnica upravičeno opozarja, da je ta opis nedoločen (pavšalen), zato ga je treba interpretirati skupaj s podanim predlogom za izvršbo.

Vprašanje spremembe lastništva nepremičnine med izvršilnim postopkom ne predstavlja predhodnega vprašanja, zaradi čakanja na rešitev katerega bi bilo treba izvršilni postopek prekiniti.

V postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom (243. člen ZIZ). Kvalificirana listina o obstoju njegove terjatve mu daje napram dolžniku boljši procesni položaj. Dolžnik je zato tisti, ki mora v obrazloženem ugovoru navesti vsa pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico obsoletnost odločbe, ki pomeni izvršilni naslov. Prav tako mora dolžnik za svoje trditve predložiti močne in zanesljive dokaze, da je terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, prenehala. Trditveno in dokazno breme o prenehanju terjatve je na dolžniku in ne na upniku, kot to zmotno meni pritožba.

Ko se hipotekarni upnik odloči, da bo izpolnitev obveznosti uveljavljal prisilno in je na njegov predlog začet postopek izvršbe na s hipoteko zavarovano nepremičnino, hipotekarnega upnika vežejo pravila izvršilnega postopka in tudi 24. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki ureja spremembo upnika. Če torej že teče izvršilni postopek, mora o spremembi upnika najprej odločiti izvršilno sodišče in šele na podlagi takega sklepa je mogoče vpisati novega imetnika hipoteke. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti (124.člen ZZK-1), kar pomeni, da so vpisi dovoljeni le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis. Pri spremembi imetnika hipoteke, ko že teče izvršilni postopek, je to ustrezen sklep izvršilnega sodišča.

Sodišče je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je vsebina ugovora K.T. identična vsebini ugovorov preostalih dveh udeležencev. Ali to drži ali ne, pa pritožbeno sodišče ni moglo preveriti. V elektronsko vodenem spisu se namreč nahaja le prva stran njegovega ugovora. Po vsej verjetnosti je prišlo do napake pri pretvarjanju pisne vloge v elektronsko vlogo.

Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi je originaren način pridobitve lastninske pravice. Gre za pridobitev lastninske pravice s pravnomočno sodno odločbo. Lastninska pravica se pridobi s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine. Vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine ima le dekleratorni pomen. To pomeni, da kupec postane lastnik šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine. S tem preneha tudi lastninska pravica, ki jo je imel dotlej na stvari prejšnji lastnik. Učinkovanje zaznambe izvršbe pa na lastninsko pravico, ki je trajala do pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, ne vpliva. Pri uveljavljanju obligacijskega zahtevka zaradi kršenja solastninskih upravičenj posameznega solastnika ni nujnega sosporništva vseh solastnikov stvari. Če celo solastno nepremičnino uporablja le eden od solastnikov in proti volji iz souporabe solastne stvari izključi druge solastnike, je pasivno legitimiran le tisti solastnik, ki krši solastninska upravičenja prizadetih solastnikov, aktivno legimirani pa so le prizadeti solastniki, ne pa tudi tisti solastniki, ki v pravice drugih solatnikov ne posegajo niti niso

Na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi izdanega na podlagi 225. člena ZIZ ni mogoče dovoliti zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke.

Konkretnemu sklepu izvršilnega sodišča ni mogoče odrekati pomena listine, ki je lahko podlaga za predlagani vpis v smislu določbe 90. člena ZZK-1. Ker je s sklepom na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek ustavljen in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi neobstoja ločitvene pravice, je zemljiškoknjižno sodišče ravnalo prav, ko je dovolilo predlagani izbris zaznambe izvršbe. Glede na navedeno ne more biti vprašljiv niti izbris hipoteke, vpisane v korist pritožnika, ki je bil upnik v izvršilnem postopku.

Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno.

Zemljiškoknjižno sodišče je v konkretni zadevi pravilno uporabilo določbe 86., 87. in 88. člena ZZK-1, ki se nanašajo na vpis zaznambe izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno. Ker je po podatkih spisa sodišče obvestilo in listino, ki predstavlja podlago za vpis, prejelo 14.3.2016, je pravilno odločeno, da dovoljeni vpis učinkuje od tega dne. V zemljiškoknjižnem ugovornem postopku se ne uporablja določba 57. člena ZIZ.

Zemljiškoknjižno sodišče je v konkretni zadevi pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Ni sporno dejstvo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova, to pa pomeni, da njegova pravnomočnost ni pogoj za dovolitev vpisa.