122. člen ZZK-1

Zgodnejši predlog za vpis (prenosa ali preoblikovanja) lastninske pravice na nepremičnini ali za vpis izvedene varovalne stvarne pravice, ki omejuje lastninsko pravico na tej nepremičnini, je procesna ovira za določanje o poznejšem predlogu za vpis lastninske pravice ali izvedene oziroma varovalne pravice glede te nepremičnine, saj oba predloga učinkujeta proti isti osebi.

Samo dejstvo, da je zemljiškoknjižno sodišče prejelo odredbo preiskovalne sodnice in obvestilo, ne ustvarja začetka učinkovanja vpisa, za katerega se zavzema pritožba. Da bi listina imela učinek, za katerega se zavzema pritožba in bi imela publicitetni učinek vpisa, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče opraviti vpis plombe. Šele s tem bi se začel zemljiškoknjižni postopek v zvezi z izdano odredbo preiskovalne sodnice za navedeno parcelo in šele takrat bi lahko govorili o načelu vrstnega reda, in da je bilo to kršeno.

Ker je bil postopek pomotnega vpisa začet dan kasneje, ima postopek vpisa hipoteke in zaznambe izvršbe prednost oziroma učinkuje že z dnevom začetka postopka. Tudi za postopek popravljanja pomotnega vpisa velja načelo vrstnega reda odločanja o vpisih, upoštevajoč začetek postopka in zemljiškoknjižno stanje v trenutku začetka postopka.

Ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu, mora biti plačana sodna taksa za pritožbo. V nasprotnem primeru se šteje, da je pritožba umaknjena.

Družba H. L., d.o.o. je postala lastnica spornih nepremičnin z dnem, ko je zemljiška knjiga prejela predlog za vpis lastninske pravice na njeno ime, torej že v januarju 2007, ne glede na to ali je bilo o predlogu že dejansko odločeno ali ne (kar v posledici pomeni tudi, da je toženka z razpolagalnim poslom z dne 13. 9. 2007 lastninsko pravico prenesla brez razpolagalne sposobnosti). Tožnik je v tožbi trdil, da zaradi navedenega toženka, po svoji krivdi, svoje obveze do njega ne more izpolniti, čemur toženka ni nasprotovala (saj odgovora na tožbo ni podala). Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zaključilo, da toženka svoje obveznosti iz pogodbe o uskladitvi stanja – namesto odškodnine za razlaščeno zemljišče, tožniku dodeliti nadomestno zemljišče, ne more izpolniti, zato je upravičen do denarne odškodnine.

Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 132. člena ZZK-1 je udeleženec postopka tudi druga oseba (poleg ostalih iz 1. do 3. točke te določbe), katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. Odločilno torej ne more biti zgolj to, da je nekdo z vlogo prijavil svojo udeležbo, v kateri se sklicuje na prizadetost interesa, temveč mora slednje tudi izkazati. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je v ugovornem postopku najprej pretresalo vprašanje, ali je dr. J.S. izkazal, da utegne biti s spornim vpisom prizadet njegov interes. Le če bi bil odgovor pritrdilen, bi se moralo opredeliti tudi do njegovih navedb, s katerimi je izpodbijal odločitev o vpisu.

Glede na to, da se ime, priimek in EMŠO dolžnika v predlogu za izvršbo ujemajo z zemljiškoknjižnimi podatki, so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa zaznambe sklepa o izvršbi (tudi če je naslov drugačen).

Dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje.

Da so pogoji za vpis izpolnjeni, je sodišče prve stopnje ugotovilo, pritožbene navedbe o ustavitvi izvršbe so za odločitev v tej zadevi, ko sodišče odloča le o zaznambi izvršbe ter ob tem tudi vknjiži hipoteko po uradni dolžnosti, neupoštevne. V primeru ustavitve izvršbe bo zato moralo zemljiškoknjižno sodišče ravnati v skladu z določbo 90. člena ZZK-1, ki ureja izbris zaznambe izvršbe.

V konkretnem primeru vpis predznambe skupne zastavne pravice na nepremičninah, kot so označene v sklepu o predhodni odredbi, po stanju zemljiške knjige ni mogoč, ker nepremičnine s tem identifikacijskim znakom v zemljiško knjigo niso vpisane.

Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke sta dovoljeni le pri tistih nepremičninah, ki so last dolžnika iz izvršilnega postopka. Ko upnik predloži pravnomočno sodbo izvršilnemu sodišču, to pa zemljiškoknjižnemu (ali pa sam predlaga vpis pravice), se začne zemljiškoknjižni postopek za vknjižbo lastninske pravice. Od tega trenutka učinkuje vpis lastninske pravice na dolžnika, ki ga opravi sodišče na predlog ali po uradni dolžnosti, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, in ne prej, na kar meri pritožba. Izvršilni postopek pa se nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu.

Zemljiškoknjižno načelo vrstnega reda je sestavljeno iz procesnega in iz materialnega pravila. Posledica procesnega pravila je, da glede iste nepremičnine obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v prej začetem postopku. Kasnejša odprava te ovire omogoča vpis na podlagi prejšnjega zemljiškoknjižnega predloga oziroma listine, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, saj ne gre za oviro za dovolitev vpisa, katere presoja je vezana na trenutek začetka zemljiškoknjižnega postopka.

Pravilnosti izdane začasne odredbe in zatrjevanih napak v pravdni zadevi P 14/2003 ter izvršilnem postopku pod In 07/23, s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni dopustno presojati. Zemljiškoknjižni postopek je formalen postopek, saj v njem sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej.

Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke je dovoljena le pri tistih nepremičninah, ki so last dolžnika iz izvršilnega postopka.

Po 10. čl. ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Gre za načelo zemljiškoknjižnega postopka, ki je v obliki procesnega pravila izraženo tudi v 122. in 189. členu istega zakona. Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej.

Zemljiškoknjižni postopek za vpis lastninske pravice v korist predlagatelja je v dispoziciji predlagatelja, v čigar korist se predlaga vknjižba lastninske pravice. Ne glede na voljo udeleženca z interesom lahko predlagatelj svoj zemljiškoknjižni predlog kadarkoli umakne in razpolaga z listinami, na podlagi katerih predlaga vknjižbo lastninske pravice v svojo korist. Udeleženec z interesom ne more namesto predlagatelja dopolniti formalno pomanjkljivega zemljiškoknjižnega predloga. Če ima udeleženec z interesom (4. točka 132. člena ZZK-1) pravni interes in ga izkaže, da se opravi vpis pravice v korist druge osebe, lahko pod pogoji iz 128. člena ZZK-1 zahteva tak vpis. Vendar mora vložiti zemljiškoknjižni predlog. Udeleženčeve vloge, na katere se sklicuje pa niso zemljiškoknjižni predlogi, saj ne izpolnjujejo potrebnih obličnostnih in vsebinskih pogojev za zemljiškoknjižni predlog iz 139. in 140. člena ZZK-1.

Načelo vrstnega reda je razdelano tudi v 122. členu ZZK-1, ki izrecno določa, da dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje. Ni mogoče odločati po uradni dolžnosti o vpisu na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6.3.2006, ne da bi se predhodno v skladu z načelom vrstnega reda reševanja vpisa odločalo o vpisu na podlagi predloga pod Dn. št. 30554/2003.

Pritožbene navedbe o nepotrebnosti zemljiškoknjižnega postopka z zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti zaradi že predlagane ustavitve izvršilnega postopka so za zemljiškoknjižni postopek neupoštevne. O zaznambi izvršbe in izbrisu zaznambe izvršbe zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti, ko od izvršilnega sodišča prejme ustrezne listine in obvestila, pri čemer mora upoštevati načelo formalnosti in vrstnega reda vpisov.

Neskladje med podatki o nepremičninah, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe in zemljiškoknjižnimi podatki ter o nepremičninah po stanju ob izdaji sklepa o predlogu za izdajo začasne odredbe samo po sebi ni ovira za izdajo začasne odredbe o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi.

Čeprav se je obravnavani postopek začel po dnevu, od katerega učinkuje zaznamba, ta na odločitev ni mogla imeti vpliva, ker je za odločanje o vknjižbi v vrstnem redu predznamovane pravice odločilno stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje predznamba te pravice. Tedaj pa, kljub temu da je bil sklep o začasni odredbi že izdan, zemljiškoknjižno sodišče o njem še ni bilo obveščeno in postopek za vpis zaznambe še ni bil začet.