VSL sklep II Cp 2519/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

:

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor udeleženca zoper sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 15736/2006 z dne 30.1.2009 in odločila, da ta ostane v veljavi. Z njim je zemljiškoknjižna referentka zavrgla predlagateljev zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah parc. št. 1/1, 1/2, 1/3, 1/5, 1/7 in 2/2 k.o. Š. na podlagi kupoprodajne pogodbe št. 3231/96 z dne 18.11.1996 po ugotovitvi, da predlagatelj kljub pozivu z dne 16.10.2008 za dopolnitev predloga z izvirnikom navedene listine in opozorilu na posledice, zahtevane listine v postavljenem roku ni predložil.

Proti sklepu vlaga pritožbo udeleženec. Uveljavlja vse v zakonu predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa z ugoditvijo njegovemu ugovoru in dovolitvijo vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja H. T. d.o.o. ali vsaj njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Navaja, da je že z vlogami z dne 27.9.2006, 4.6.2006, 16.10.2006, 11.1.2007, 15.1.2007 in 24.1.2007 izkazal svoj pravni interes za udeležbo v tem postopku v smislu 132. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ker ima proti predlagatelju (družbi H. T. d.o.o.) pravnomočno terjatev, ki jo izterjuje v izvršilnem postopku In 2006/00920. Po v njem izdanem sklepu o izvršbi z dne 15.11.2006 je zemljiškoknjižno sodišče že zaznamovalo izvršbo pod Dn. št. 32821/2006. V ugovoru dodatno izkazuje svoj pravni interes za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja pod Dn. št. 15736/2006 na podlagi 131. člena ZPPSL. Nad predlagateljem je bil 11.12.2007 pričet stečajni postopek. Udeleženčeva ločitvena pravica v stečajnem postopku ni bila priznana, vložiti je moral tožbo. Z njo bo uspel, če se bo v tem postopku izvedla vknjižba lastninske pravice v korist predlagatelja.

Nadalje meni, da sklep nima razlogov o ugovornih navedbah, da je v tej zadevi podlaga za vknjižbo po uradni dolžnosti na podlagi 4. odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in na podlagi 128. člena ZZK-1. Zato sodišču očita, da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Ugotavlja le, da je predlagatelj 20.11.2006 iz spisa dvignil notarski zapis pogodbe z dne 18.11.1996, na podlagi katerega je predlagal vknjižbo lastninske pravice. Upoštevaje 150. člen ZZK-1 in 189. člen istega zakona, bi moralo sodišče pri odločanju o dovolitvi vpisa upoštevati stanje ob vložitvi predloga – 22.6.2006. Tedaj so bili podani vsi pogoji za vknjižbo, vključno z originalno kupoprodajno pogodbo št. 3231/96 z dne 18.11.1996, zato bi jo bilo treba dovoliti. Sodišču očita bistvene kršitve pravil postopka, ker ga kot udeleženca z interesom ni obvestilo o pozivnem sklepu predlagatelju z dne 16.10.2008 za predložitev izvirnika kupoprodajne pogodbe. Pojasnil bi, kar navaja v pritožbi, in da je izvirnik navedene listine pri sodišču pod Dn. št. 33160/2006.

Ponovno se sklicuje tudi na obrazložitev izvršilnega sklepa z dne 15.11.2006. Izvršilno sodišče je ugotovilo, da je bila zemljiškoknjižnemu sodišču že predložena listina, sposobna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zato je dovolilo izvršbo na podlagi 168. člena ZIZ, čeprav je sam kot upnik izvršilnemu sodišču predložil le kopijo navedene listine. Torej bi moralo zemljiškoknjižno sodišče v zadevi Dn. št. 15736/2006 prav zaradi sproženega izvršilnega postopka in na podlagi 4. odstavka 168. člena ZIZ izvesti vknjižbo lastninske pravice po uradni dolžnosti. Tudi ob izdaji sklepa o izvršbi z dne 15.11.2006 se je pod Dn. št. 15736/2006 še nahajal original kupoprodajen pogodbe. Dejstvo, da ga zdaj ni več, ne sme biti ovira, da se vknjižbo opravi. Ponavlja, da je originalni notarski zapis pod Dn. št. 33160/2006 in da je treba presojati okoliščine v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga (22.6.2006) in ob času izdaje sklepa o izvršbi (15.11.2006). Podani so bili pogoji za vknjižbo lastninske pravice po uradni dolžnosti.

Končno meni, da so podani tudi pogoji za izvedbo vknjižbe lastninske pravice na podlagi 128. člena ZZK-1. Sklicuje se na svoje vloge v tem postopku, s katerimi je izkazoval svoj pravni interes in se zavzemal za čimprejšnjo izdajo sklepa o vknjižbi lastninske pravice v predlagateljevo korist. Meni, da je s tem predlagal vpis pravice v korist druge osebe na podlagi 2.odstavka 168. člena ZZK-1.

Predlagatelj na vročeno pritožbo ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

Iz trditvene podlage pritožnika in zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je pri nepremičninah parc. št. 1/1, 1/2, 1/3, 1/5, 1/7 in 2/2 vložek št. 354 k.o. Š. pričetih več zemljiškoknjižnih postopkov. Obravnavani postopek pod Dn. št. 15736/2006 je bil pričet 22.6.2006 na predlog predlagatelja H. T. d.o.o. za vpis lastninske pravice v njegovo korist na podlagi sporne kupoprodajne pogodbe z dne 18.11.1996. Prvo sodišče je ugotovilo, da jo je predlagatelj naknadno (20.11.2006) prevzel in je kljub pozivu, naj jo ponovno predloži, ni vrnil oz. priložil zemljiškoknjižnemu predlogu. Po neuspešnem pozivu predlagatelju za dopolnitev predloga s predložitvijo originalne listine, na podlagi katere se s predlogom zahteva vpis (2. odstavek 146. člena ZZK-1), je predlog kot nepopoln pravilno zavrglo na podlagi 3. odstavka 146. člena ZZK-1, saj ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu iz 4. točke 1. odstavka 146. člena ZZK-1.

Ne glede na prijavljeno in priznano udeležbo zaradi zatrjevanega in v pritožbi ponovljenega pravnega interesa pritožnika za predlagano vknjižbo lastninske pravice v predlagateljevo korist prvo sodišče v ničemer ni kršilo postopka, ker pritožnika ni obvestilo o navedenem pozivnem sklepu predlagatelju. Zemljiškoknjižni postopek za vpis lastninske pravice v korist predlagatelja je v dispoziciji predlagatelja, v čigar korist se predlaga vknjižba lastninske pravice. Ne glede na voljo udeleženca z interesom lahko predlagatelj svoj zemljiškoknjižni predlog kadarkoli umakne in tudi prosto razpolaga z listinami, ki jih je priložil zemljiškoknjižnemu predlogu oz. na podlagi katerih predlaga vknjižbo lastninske pravice v svojo korist. Udeleženec z interesom ne more namesto njega dopolniti formalno pomanjkljivega zemljiškoknjižnega predloga. To zemljiškoknjižno sodišče lahko zahteva le od predlagatelja (2. odstavek 146. člena ZZK-1). Nenazadnje pritožnik sam priznava, da originalne listine nima in je ni predložil niti v izvršilnem postopku, v katerem je predlagal izvršbo na dolžnikovo (predlagateljevo) nepremičnino, ki še ni bila vpisana v zemljiški knjigi (168. člen ZIZ). Zemljiškoknjižno sodišče ga ni bilo dolžno obveščati ne o pozivnem sklepu predlagatelju, pa tudi o sklepu o zavrženju predlagateljevega zemljiškoknjižnega predloga ne. Tak sklep se namreč vroči le predlagatelju (2. odstavek 154. člena ZZK-1). Iz tega razloga bi bilo treba udeleženčevo pritožbo v tem postopku celo zavreči. Ker bi bilo to v njegovo škodo, pa jo je pritožbeno sodišče obravnavalo tudi po vsebini in v zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja še naslednje:

Izpodbijani sklep ima zadostne razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, da omogoča vsebinski preizkus. Pritožnik se je že v ugovoru skliceval in dokazoval svoj pravni interes za vsebinsko odločanje o predlagateljevem zemljiškoknjižnem predlogu s sklicevanjem na izvršilni postopek ter izdani sklep o izvršbi In 2006/00920 z dne 15.11.2006. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da gre za naslednji zemljiškoknjižni postopek pri istih nepremičninah, pričet 22.12.2006 pod Dn. št. 32821/2006 zaradi zaznambe izvršbe. Gre za dva zemljiškoknjižna postopka: obravnavanega pod Dn. 15736/2006 in postopek, pričet po uradni dolžnosti pod Dn. št. 32821/2006. Med seboj sta ločena oziroma neodvisna. Zato se pritožnik neuspešno sklicuje na drugega, da bi dosegel vpis lastninske pravice v korist predlagatelja v prvem. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo dispozitivnosti. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi zemljiškoknjižnega predloga strank za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo (1. odstavek 125. člena ZZK-1), po uradni dolžnosti pa le, če tako določa zakon (2. odstavek 125. člena ZZK-1). Pravilo je načelo predlaganja vpisov, vpis po uradni dolžnosti pa je izjema od tega splošnega pravila. Ena od takih izjem je tudi vpis dolžnikove lastninske pravice po 4. odstavku 168. člena ZIZ, ki ga opravi zemljiškoknjižno sodišče, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji. V obeh postopkih (po zemljiškoknjižnem predlogu in pri odločanju pri uradni dolžnosti) pa mora zemljiškoknjižno sodišče upoštevati nadaljnje temeljno načelo zemljiškoknjižnega postopka: načelo formalnosti (124. člen ZZK-1). O vpisih odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov zemljiški knjigi. Končno mora pri odločanju o vpisih upoštevati še načelo vrstnega reda (122. člen ZZK-1), ki mu prepoveduje odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje (v konkretnem primeru: o postopku Dn. št. 32821/2006, pričetem po uradni dolžnosti), pred pravnomočnostjo odločitve o vpisih v predhodno pričetem postopku (konkretno: o postopku pod Dn. št. 15736/2006, pričetem na zemljiškoknjižni predlog predlagatelja).

V obravnavanem primeru se je prvo sodišče pravilno najprej lotilo odločanja o zemljiškoknjižnem predlogu predlagatelja za vpis lastninske pravice v njegovo korist na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 18.11.1996. Po ugotovitvi vseh potrebnih pravnorelevantnih dejstev (da je ostal zemljiškoknjižni predlog formalno pomanjkljiv) je o njem tudi povsem pravilno odločilo. Upoštevaje že omenjeno načelo formalnosti, morajo biti zemljiškoknjižnemu predlogu predložene listine, ki so podlaga za vpis, in sicer v izvirniku (1. in 2. odstavek 142. člena ZZK-1). Le, če gre za vknjižbo na podlagi listine, ki je v izvirniku oz. v ustreznem odpravku ali v overjenem prepisu že vložena v zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča, zadošča predložitev prepisa listine in navedba oznake zbirke listin, pod katero je vložen izvirnik (1. odstavek 143. člena ZZK-1), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Pritožba namreč navaja, da je sporni original listine priložen v zemljiškoknjižnem postopku Dn. št. 33160/2006. Ta pa se je po podatkih zemljiške knjige, v kateri je vpogledalo pritožbeno sodišče, pričel kasneje kot obravnavani postopek, in sicer šele 28.12.2006.

Prav tako je zmotno pritožbeno naziranje, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče upoštevati stanje ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga 22.6.2006, češ da je bila takrat zemljiškoknjižnemu predlogu navedena listina predložena. Pri tem se zaman sklicuje na 150. člen ZZK-1 in 189. člen istega zakona. Obe določili se nanašata na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, ki je odločilno za odločanje o vpisih (147. člen ZZK-1), in sicer 150. člen ZZK-1 glede osebe, proti kateri je dovoljen vpis, 189. člen ZZK-1 pa glede vrstnega reda vpisov pri posamezni nepremičnini. Ne gre torej za stanje (popolnost – nepopolnost) zemljiškoknjižnega predloga ob času vložitve, za kar se zmotno zavzema pritožnik.

Končno je treba odgovoriti še na pritožbeno navedbo, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče v obravnavanem zemljiškoknjižnem postopku odločiti na podlagi 2. odstavka 128. člena ZZK-1. Tudi v tem delu pritožba nima prav.

Če ima udeleženec z interesom (4. točka 132. člena ZZK-1) pravni interes in ga izkaže, da se opravi vpis pravice v korist druge osebe, lahko pod pogoji iz 128. člena ZZK-1 zahteva tak vpis. Vendar mora vložiti zemljiškoknjižni predlog. Udeleženčeve vloge, na katere se sklicuje (z dne 27.9.2006 – predlog za priznanje statusa udeleženca z interesom; z dne 4.10.2006 – za obveščanje pritožnika o teku postopka; z dne 16.10.2006 – prošnja za čimprejšnjo izdajo sklepa o vknjižbi lastninske pravice) pa niso zemljiškoknjižni predlogi, saj ne izpolnjujejo potrebnih obličnostnih in vsebinskih pogojev za zemljiškoknjižni predlog iz 139. in 140. člena ZZK-1. Zato prvo sodišče o njih v smislu odločanja o dovoljenosti vpisa v korist predlagatelja na podlagi 128. člena ZZK-1 ni bilo dolžno odločati.

Vpis na podlagi 4. odstavka 168. člena ZIZ bo predmet naslednjega zemljiškoknjižnega postopka (Dn. št. 32821/2006) in ne obravnavanega, za kar se, kot je bilo že pojasnjeno, zmotno zavzema pritožnik. Odgovor na njegove pritožbene navedbe, ki se nanašajo na omenjeni vpis, torej ni potreben.

Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.