189. člen ZZK-1

Vrhovno sodišče se ne strinja s stališčem pritožbenega sodišča o malomarnosti ravnanja tožene notarke. Notarka je zemljiškoknjižni predlog namreč pravilno vložila, saj je hipoteki navedla v ustreznem vrstnem redu in za hipoteki tudi pravilno vložila en zemljiškoknjižni predlog, ker sta bili obe vezani na eno listino. V obravnavani zadevi sta hipoteki veljavno nastali na nepremičnini, ki ob njunem nastanku še ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Zato je imela sklenitev notarskega zapisa, s katerim je bila ustanovljena tožničina hipoteka, še v času vložitve spornega zemljiškoknjižnega predloga pomen vknjižbe zastavne pravice (notarske hipoteke) v skladu s tretjim odstavkom 274. člena SPZ. Določbe 5. člena, drugi in tretji odstavek 10. člena, 189. člen in 190. člen ZZK-1 se v primeru vknjižbe zastavnih pravic na nepremičnini, ki ob ustanovitvi zastavnih pravic ni bila vpisana v zemljiški knjigi, ne uporabljajo za ugotavljanje vrstnega reda zastavnih pravic.

197. člen ZIZ ne razlikuje med upniki izvršilnega postopka (med upnikom, ki je predlagal prodajo nepremičnine, in ostalimi upniki, ki so pristopili k postopku prodaje nepremičnine) in določa vrstni red poplačila stroškov izvršilnega postopka iz zneska, dobljenega s prodajo. Gre za uzakonjeno načelo realne prioritete, kar pomeni, da se v kategoriji „stroški izvršilnega postopka“ poplačajo tako stroški upnika, ki je sprožil izvršilni postopek, kakor tudi stroški ostalih upnikov.

Revizija se dopusti glede vprašanj: (1) Ali se določbe 5. člena, drugi in tretji odstavek 10. člena, 189. člen in190. člen ZZK-1 uporabljajo za ugotavljanje vrstnega reda zastavnih pravic v primeru vknjižbe zastavnih pravic na nepremičnini, ki ob ustanovitvi zastavnih pravic ni bila vpisana v zemljiški knjigi (in ima zato na podlagi tretjega odstavka 254. člena ZIZ sklenitev neposredno izvršljivega notarskega zapisa o ustanovitvi zastavne pravice pomen vknjižbe zastavne pravice) in se je zato vpis lastninske pravice ter že obstoječih zastavnih pravic ob kasnejšem vpisu predmetne nepremičnine v zemljiško knjigo izvedel po določbah 120. člena ZIZ-A oziroma tretjega odstavka 274. člena SPZ; (2) Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožena notarka ravnala protipravno; in (3) Ali bi se sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje sodbe moralo opredeliti tudi do obstoja vzročne zveze kot ene izmed predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti toženke za domnevno nastalo škodo in do navedb toženke o soprispevku tožnice k nastanku vtoževane škode oziroma ali je obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje zadostna.

Skladno s pogodbenim dogovorom je hipoteka prešla na prevzemnika do višine prenesene terjatve. S tem hipoteko pridobi več upnikov, ne nastane pa nova hipoteka. Upnik, ki je pridobil le del hipotekarno zavarovane terjatve, lahko samostojno razpolaga s svojim delom prej enotne terjatve, ne pa s hipoteko, ki je bila ustanovljena v zavarovanje prej enotne terjatve.

Eno temeljnih načel v zemljiškoknjižnih postopkih je načelo vrstnega reda. Zemljiškoknjižno sodišče opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka.

Zemljiškoknjižno načelo vrstnega reda je sestavljeno iz procesnega in iz materialnega pravila. Posledica procesnega pravila je, da glede iste nepremičnine obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v prej začetem postopku. Kasnejša odprava te ovire omogoča vpis na podlagi prejšnjega zemljiškoknjižnega predloga oziroma listine, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, saj ne gre za oviro za dovolitev vpisa, katere presoja je vezana na trenutek začetka zemljiškoknjižnega postopka.

Pravilnosti izdane začasne odredbe in zatrjevanih napak v pravdni zadevi P 14/2003 ter izvršilnem postopku pod In 07/23, s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni dopustno presojati. Zemljiškoknjižni postopek je formalen postopek, saj v njem sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej.

Po 10. čl. ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Gre za načelo zemljiškoknjižnega postopka, ki je v obliki procesnega pravila izraženo tudi v 122. in 189. členu istega zakona. Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej.

Zemljiškoknjižni postopek za vpis lastninske pravice v korist predlagatelja je v dispoziciji predlagatelja, v čigar korist se predlaga vknjižba lastninske pravice. Ne glede na voljo udeleženca z interesom lahko predlagatelj svoj zemljiškoknjižni predlog kadarkoli umakne in razpolaga z listinami, na podlagi katerih predlaga vknjižbo lastninske pravice v svojo korist. Udeleženec z interesom ne more namesto predlagatelja dopolniti formalno pomanjkljivega zemljiškoknjižnega predloga. Če ima udeleženec z interesom (4. točka 132. člena ZZK-1) pravni interes in ga izkaže, da se opravi vpis pravice v korist druge osebe, lahko pod pogoji iz 128. člena ZZK-1 zahteva tak vpis. Vendar mora vložiti zemljiškoknjižni predlog. Udeleženčeve vloge, na katere se sklicuje pa niso zemljiškoknjižni predlogi, saj ne izpolnjujejo potrebnih obličnostnih in vsebinskih pogojev za zemljiškoknjižni predlog iz 139. in 140. člena ZZK-1.

Zemljiškoknjižno sodišče je prejelo dva sklepa o izvršbi zaradi zaznambe izvršbe istega dne in ob isti uri, zato imata vpisa isti vrstni red, terjatvi pa se iz preostanka zneska, dobljenega s prodajo nepremičnin, poplačata v sorazmerju z višino obeh terjatev.

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen ZZK-1). Dolžnica je bila ob začetku predmetnega zemljiškoknjižnega postopka v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica predmetne nepremičnine. Obravnavani zemljiškoknjižni postopek se je namreč začel v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče sprejelo listino - sklep o izvršbi, na podlagi katerega o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. člen in člen 133/I ZZK-1), vpisana je bila plomba po 135. členu ZZK-1. Od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče sprejelo sklep o izvršbi dalje, že učinkuje zaznamba izvršbe in tudi vknjižba hipoteke.

Če zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižnega predloga ob predhodnem preizkusu ni zavrglo oz. se izreklo za krajevno nepristojno, vpis dovoli ob izpolnjenih pogojih iz 1. do 5. točke 1. odst. 148. člena ZZK-1, pri čemer, v skladu s 189. členom ZZK-1, opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz., ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.