168. člen ZZK-1
(črtan)
(črtan)
- VSL Sklep II Ip 2854/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Pri nepremičninah dolžnika je bila na podlagi izvršilnega naslova v predmetnem postopku vknjižena skupna hipoteka na podlagi takrat veljavnih določb ZZK-1, ki je določal, da se je skupna hipoteka vpisala pri glavni nepremičnini, pri kateri se je tudi zaznamovala neposredna izvršljivost notarskega zapisa, pri stranskih nepremičninah pa se je vpisala zgolj zaznamba skupne hipoteke, ne pa tudi še zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, saj je imela zaznamba skupne hipoteke za posledico, da so vsi vpisi glede vknjižene hipoteke pri glavni nepremičnini učinkovali tudi pri nepremičnini, pri kateri je bila zaznamovana skupna hipoteka. V zemljiški knjigi zaznamovana neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki z zaznambo pri glavni nepremičnini učinkuje tudi pri stranskih nepremičninah, torej nepremičninah dolžnika, učinkuje tudi proti vsakokratnemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini, zaradi česar je upnikov izvršilni naslov tudi primeren izvršilni naslov za izvršbo zoper dolžnika kot kasnejšega pridobitelja s (skupno) hipoteko obremenjene nepremičnine.
- VSK sklep Cp 1195/2009Višje sodišče v Kopru · 2009
Za zaznambo skupne hipoteke se uporablja le splošna tarifa št. 91013.
- VSM sklep II Cp 1492/2006Višje sodišče v Mariboru · 2006
Ne drži, da sodišče ne more opravljati pravnih dejanj, dokler so vsa zemljišča v lasti družbe. Upniki v tem izvršilnem postopku so svojim predlogom za izvršbo na nepremičnine priložili izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina last dolžnika (prvi odstavek 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Dolžnik je bil takrat, obstoječa pravna oseba, in je bil tako ta pogoj ob vložitvi izvršilnih predlogov in izdaji sklepov o izvršbi izpolnjen. Kasneje se je zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra izvršilni postopek nadaljeval zoper družbenike izbrisane družbe, to je sedanje dolžnike. Kot lastnik nepremičnine je v zemljiški knjigi še vedno vknjižena družba, vendar pa to ni ovira, da se izvršilni postopek ne bi nadaljeval. Z zaznambo sklepa o izvršbi pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (drugi odstavek 170. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 122. člena ZIZ).
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 10. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Ip 2854/2017Višje sodišče v Ljubljani · 25. 10. 2017
Pri nepremičninah dolžnika je bila na podlagi izvršilnega naslova v predmetnem postopku vknjižena skupna hipoteka na podlagi takrat veljavnih določb ZZK-1, ki je določal, da se je skupna hipoteka vpisala pri glavni nepremičnini, pri kateri se je tudi zaznamovala neposredna izvršljivost notarskega zapisa, pri stranskih nepremičninah pa se je vpisala zgolj zaznamba skupne hipoteke, ne pa tudi še zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, saj je imela zaznamba skupne hipoteke za posledico, da so vsi vpisi glede vknjižene hipoteke pri glavni nepremičnini učinkovali tudi pri nepremičnini, pri kateri je bila zaznamovana skupna hipoteka. V zemljiški knjigi zaznamovana neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki z zaznambo pri glavni nepremičnini učinkuje tudi pri stranskih nepremičninah, torej nepremičninah dolžnika, učinkuje tudi proti vsakokratnemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini, zaradi česar je upnikov izvršilni naslov tudi primeren izvršilni naslov za izvršbo zoper dolžnika kot kasnejšega pridobitelja s (skupno) hipoteko obremenjene nepremičnine.
- VSK sklep Cp 1195/2009Višje sodišče v Kopru · 15. 12. 2009besedilo 2003–2011
Za zaznambo skupne hipoteke se uporablja le splošna tarifa št. 91013.
- VSM sklep II Cp 1492/2006Višje sodišče v Mariboru · 20. 6. 2006besedilo 2003–2011
Ne drži, da sodišče ne more opravljati pravnih dejanj, dokler so vsa zemljišča v lasti družbe. Upniki v tem izvršilnem postopku so svojim predlogom za izvršbo na nepremičnine priložili izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina last dolžnika (prvi odstavek 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Dolžnik je bil takrat, obstoječa pravna oseba, in je bil tako ta pogoj ob vložitvi izvršilnih predlogov in izdaji sklepov o izvršbi izpolnjen. Kasneje se je zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra izvršilni postopek nadaljeval zoper družbenike izbrisane družbe, to je sedanje dolžnike. Kot lastnik nepremičnine je v zemljiški knjigi še vedno vknjižena družba, vendar pa to ni ovira, da se izvršilni postopek ne bi nadaljeval. Z zaznambo sklepa o izvršbi pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (drugi odstavek 170. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 122. člena ZIZ).