154. člen ZZK-1

V obravnavanem primeru pravica do izjave pritožniku ni bila odvzeta, čeprav mu ugovor nasprotne udeleženke proti sklepu o dovolitvi vpisa zaradi črtane določbe ZZK-1 o vročanju ugovora drugim udeležencem postopka, ni bil vročen. Narava zemljiškoknjižnega postopka je namreč specifična, presoja sodišča je omejena zgolj na ugotavljanje obstoja formalnih pogojev za vpis iz 148. člena ZZK-1. Ne glede na nova postopkovna pravila pa ni dvoma,da mora biti zaradi spoštovanja pravice do izjave in zahteve po kontradiktornosti udeležencem dana možnost,da učinkovito vplivajo na odločitev sodišča v zadevi. V konkretnem primeru je predlagatelju bilo omogočeno, da se do argumentov sodišča opredeli in jih izpodbija v pritožbenem postopku, kar je z vložitvijo pritožbe, v kateri v drugem delu izpodbija odločitev vsebinsko, tudi storil. V pogodbi je govora o stanovanju, vpis pa je predlagan pri zemljiški parceli. Ker je med udeleženci postopka sporno, ali je bila (očitno enostanovanjska stavba) prodana skupaj s funkcionalnim zemljiščem, oziroma kolikšna je površina zemljišča, potrebna za funkcioniranje stanovanjske stavbe, je očitno, da vpisa ni mogoče opraviti, saj spornih dejstev zemljiškok

Že iz vsebine petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja obveznost sodišča, da s sodbo odloči o vpisu lastninske pravice na dolžnika. Tožbeni zahtevek mora biti torej oblikovan tako, da bo na podlagi sodbe, če bo zahtevku ugodeno, lastninska pravica vpisana na dolžnika.

P. R. je udeležbo v zemljiškoknjižnem postopku prijavil še pred izdajo sklepa o dovolitvi vpisa in mu je sodišče udeležbo dovolilo ter proti sklepu o dovolitvi vpisa v roku osmih dni vložil ugovor. Zato je zavrženje udeleženčevega ugovora kot prepoznega nepravilno.

Sklenitelji pogodbe o prenosu lastninske pravice na stanovanju po določbah VIII. poglavja SZ so skupaj z zemljiškoknjižno lastnico takšne nepremičnine enotni in nujni sosporniki. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na dovoljenost vpisov v zemljiško knjigo v primerih, ko ti temeljijo na razpolagalnih poslih, ki so začeli učinkovati v notranjem razmerju med stečajnim dolžnikom kot odsvojiteljem in pridobiteljem stvarne pravice pred začetkom stečajnega postopka.

Stečajni upnik ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, ki teče po uradni dolžnosti zaradi zaznambe stečaja. Če je bila zapuščina prenesena na Republiko Slovenijo, vpisa zaznambe stečaja zapuščine ni mogoče zavrniti iz razloga, ker se zaznamba stečaja in s tem smiselno tudi zaznamba stečaja zapuščine lahko dovoli le nad zemljiškoknjižnim lastnikom, nad katerim je bil uveden stečaj, v času učinkov začetka stečajnega postopka pa zapustnik ni bil več lastnik nepremičnin, saj postane Republika Slovenija s prenosom zapuščine stranka glavnega postopka stečaja zapuščine in se zanjo smiselno uporabljajo pravila, ki se uporabljajo za zapustnikove dediče.

Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku obravnava tudi ugovor osebe iz 4. točke 132. člena ZZK-1, ki do izdaje sklepa o vpisu sicer ni priglasila udeležbe, in ji sklep o dovolitvi vpisa ni bil vročen, vendar je ugovor vložila v odprtem roku za udeleženca, ki mu je bil sklep najkasneje vročen. V tem roku vloženega ugovora takšne osebe ne more zavreči samo iz razloga, ker do izdaje sklepa o vpisu ni priglasila udeležbe.

Kadar gre za večkratni zaporedni prenos pravice, je treba vmesne pridobitelje pravice obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in katerim je treba že po določbi prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti ne da bi jim bilo treba posebej prijaviti udeležbo v postopku. Čeprav zemljiškoknjižno sodišče pri večkratnih zaporednih prenosih pravice ne opravi vpisa pravice na vmesne pridobitelje pravice, pa ti z vpisom pravice na zadnjega pridobitelja svojo pravico „dejansko izgubijo“. Zato jih mora sodišče obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in jim mora v skladu z določbo prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti. Odločitev, kakršno sta sprejeli sodišči prve in druge stopnje, je sicer v prid načelu hitrosti in ekonomičnosti postopka vendar nesorazmerno posega v pravico do izjave vmesnih pridobiteljev pravice, saj je zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) uveljavljanje njihove pravice proti dobrovernim tretjim osebam povsem onemogočeno.

Sklep o zavrnitvi vpisa, sklep o ustavitvi postopka zaradi umika predloga, sklep, s katerim se sodišče izreče za krajevno nepristojno, in sklep, da se vpis ne opravi, se vroča le udeležencem postopka iz 1. točke 132. člena ZZK-1. Udeleženec iz 1. točke 132. člena ZZK-1 pa je predlagatelj postopka oz. organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Drugi potencialni udeleženci, ki se jim sicer vroča sklep, s katerim se vpis dovoli, zato nimajo pravice do ugovora.

Zemljiškoknjižni postopek za vpis lastninske pravice v korist predlagatelja je v dispoziciji predlagatelja, v čigar korist se predlaga vknjižba lastninske pravice. Ne glede na voljo udeleženca z interesom lahko predlagatelj svoj zemljiškoknjižni predlog kadarkoli umakne in razpolaga z listinami, na podlagi katerih predlaga vknjižbo lastninske pravice v svojo korist. Udeleženec z interesom ne more namesto predlagatelja dopolniti formalno pomanjkljivega zemljiškoknjižnega predloga. Če ima udeleženec z interesom (4. točka 132. člena ZZK-1) pravni interes in ga izkaže, da se opravi vpis pravice v korist druge osebe, lahko pod pogoji iz 128. člena ZZK-1 zahteva tak vpis. Vendar mora vložiti zemljiškoknjižni predlog. Udeleženčeve vloge, na katere se sklicuje pa niso zemljiškoknjižni predlogi, saj ne izpolnjujejo potrebnih obličnostnih in vsebinskih pogojev za zemljiškoknjižni predlog iz 139. in 140. člena ZZK-1.

Zemljiškoknjižno sodišče sklep o vpisu vroči udeležencem postopka iz 1. do 3. točke 132. člena ZZK-1. Pritožnica ne sodi v nobeno od teh kategorij, saj ni bila niti predlagateljica niti oseba, v korist katere se predlaga vpis, niti oseba, proti kateri se predlaga vpis. Ker svoje udeležbe vse do vložitve ugovora ni priglasila, ji sodišče prve stopnje sklepa o vpisu utemeljeno ni vročalo.

Sklep, s katerim je bilo odločeno, da se vpis ne opravi, je bil vročen zgolj organu, na čigar zahtevo se o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Tretji pravnega sredstva zoper ta sklep nima, zato je bil njegov ugovor utemeljeno zavržen.

Oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet, mora v postopku prijaviti udeležbo.

V zemljiškoknjižnem postopku se glede pravdnih sredstev ne uporabljajo pravila nepravdnega postopka.

Udeleženec zemljiškoknjižnega postopka je po 4. točki 132. člena ZZK-1 tudi druga oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. Upoštevaje določilo 3. odst. 154. člen ZZK-1, po katerem sodišče sklep o dovolitvi vpisa vroči udeležencem postopka iz 4. točke 132. člena (torej tem, ki zatrjujejo pravni interes) le, če so prijavili udeležbo v postopku, pa je jasno, da bi morala pritožnica svojo udeležbo najprej prijaviti, o tej udeležbi bi sodišče odločilo, nato pa bi ji, če bi izkazala interes, ki ga zakon za udeležbo tretjih zahteva, tudi vročilo sklep, zoper katerega bi lahko nato vložila ugovor. Ker pritožnica tega ni storila, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je njen ugovor zavrglo kot nedovoljen, saj je ugovor pridržan po zakonu zgolj udeležencu.

Zemljiškoknjižno sodišče mora tudi pri presoji dovoljenosti vpisa, ki se opravi po uradni dolžnosti, upoštevati stanje zemljiške knjige.