VSM sklep I Cp 1677/2008

Pritožba se zavrne, sklep zemljiškoknjižne sodnice se potrdi in se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Dolžnica in upnica krijeta sami stroške pritožbenega postopka.

Z v uvodu navedenim sklepom je pristojno zemljiškoknjižno sodišče (po zemljiškoknjižni sodnici) po uradni dolžnosti sklenilo, da se na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v ... z dne 5.9.2007, opr. št. In 118/2007, izdanega na predlog upnika A.V., zoper dolžnico J.M., pri nepremičnini parc. št. 521.S, vl. št. ..., k.o. ..., last dolžnice do celote, dovoli zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke v korist upnice za denarno terjatev v znesku 4.242,61 EUR s pripadki; ter se listine, ki so podlaga za vpis, vložijo v zbirko listin.

Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje dolžnica po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo, upnici pa naloži tudi plačilo stroškov pritožbe.

Upnica A.V. je po svojem pooblaščencu vložila odgovor na pritožbo, v katerem se zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v skladu z drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1 ter 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP v zvezi s 366. in 350. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP v mejah pritožbenih razlogov in opravilo uradni preizkus s prilagojeno uporabo 350. člena ZPP naravi tega nepravdnega postopka.

Pritožbeni preizkus zadeve je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vse dejanske okoliščine, pravilno uporabilo materialno pravo in tudi ni zagrešilo v pritožbi očitane bistvene kršitve določb postopka, niti nobene izmed absolutnih procesnih kršitev, na katere je dolžno paziti višje sodišče po uradni dolžnosti.

Po členu 86 ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je potrebno priložiti sklep o izvršbi. Po členu 87/II ZZK-1 ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Po 88. členu ZZK-1 v primeru, če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke iz drugega odstavka 87. člena tega zakona oziroma vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke po tretjem odstavku 52. člena tega zakona. Sodišče prve stopnje je pri izdaji napadenega sklepa upoštevalo citirana določila. Izpolnjeni so bili tudi vsi pogoji za dovolitev vpisa iz drugega odstavka 148. člena ZZK-1. Po 124. členu ZZK odloča zemljiškoknjižno sodišče o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (načelo formalnosti postopka). Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen ZZK-1). Dolžnica je bila ob začetku predmetnega zemljiškoknjižnega postopka v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica predmetne nepremičnine. Obravnavani zemljiškoknjižni postopek se je namreč začel v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče sprejelo listino - sklep o izvršbi, na podlagi katerega o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. člen in člen 133/I ZZK-1), kar je bilo v obravnavani zadevi 14.9.2007, vpisana je bila plomba po 135. členu ZZK-1. Od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče sprejelo sklep o izvršbi - torej od 14.9.2007 dalje, že učinkuje zaznamba izvršbe in tudi vknjižba hipoteke.

Dolžnica se tako neutemeljeno sklicuje, da je lastnik nepremičnine druga fizična oseba in da je sodišče spregledalo listine, ki so v zemljiški knjigi ter da upnica ne more zakonito pridobiti hipoteke na nepremičnini, saj je bila v trenutku začetka predmetnega zemljiškoknjižnega postopka dolžnica vknjižena kot lastnica te nepremičnine. Iz podatkov v zemljiški knjigi je razvidno, da je dolžnica kot predlagateljica sicer podala predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice za parcelo 521.S, 23.10.2007 (plomba Dn.št. 14665/2007), kar pa je v obravnavani zadevi zemljiškoknjižnega postopka glede na upoštevanje vrstnega reda opravljanja vpisov (189. člen ZZK-1) ter prej citirana določila ZZK-1 neupoštevno, saj učinkuje zaznamba izvršbe in je upnica tudi pridobila vknjižbo hipoteke že z začetkom predmetnega zemljiškoknjižnega postopka - 14.9.2007. Po drugem odstavku 170. člena ZIZ pa z zaznambo izvršbe pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Dolžnica se glede na prej citirana zakonska določila ZZK-1 neutemeljeno sklicuje, da sklep o dodatnem izvršilnem sredstvu na nepremičnini še ni pravnomočen ter so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na izvršilni postopek (da je dolžnica ugovarjala proti sklepu o izvršbi, da izvršba ni utemeljena in da je nedopustna,...) v predmetnem zemljiškoknjižnem postopku neupoštevne. V kolikor bo dolžnica s svojim ugovorom zoper sklep o dodatnem izvršilnem sredstvu v izvršilnem postopku uspela in bo prišlo do situacije iz 90. člena ZZK-1, bo zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe.

Po obrazloženem je višje sodišče pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Odločitev višjega sodišča temelji na 2. točki tretjega odstavka 161. člena ZZK-1.

Dolžnica krije sama stroške neuspele pritožbe (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom ZNP in členom 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I ZPP). Tudi upnica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj le-ta ni bil potreben in ni pripomogel k razjasnitvi zadeve (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom ZNP in členom 165/I ZPP v zvezi s členom 155 ZPP).