133. člen ZZK-1

Sklicevanje sodišča na načelo dispozitivnosti je v predmetni zadevi napačno, saj gre za vpis po uradni dolžnosti na podlagi listine iz tretje alineje 8. točke 40.člena ZZK-1 v zvezi z določbo 117. a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2. FURS torej ni predlagatelj tega postopka, ampak je organ, ki je zemljiškoknjižnemu sodišču poslal listino, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK-1).

Zemljiškoknjižno sodišče izjemoma ne vpiše plombe (četrti odstavek 135. člena ZZK-1) oziroma jo izbriše in ne izda posebnega sklepa (136., 138. člen ZZK-1), sicer jo vpiše in o zadevi odloči s sklepom. V tem primeru, ko zemljiškoknjižno sodišče ni vpisalo plombe, ne gre za tak izjemen primer. Plomba za upnikovo zaznambo sklepa o izvršbi ni bila vpisana in s sklepom ni bilo odločeno samo zato, ker je bil problem v njegovi matični številki. Pri tehtanju na eni strani upnikove zastavne pravice in na drugi strani katero matično številko se naj vpiše v zemljiško knjigo je treba dati prednost stvarni pravici upnika. Matična številka je namenjena samo idenfikaciji upnika. Zemljiška knjiga bi morala najprej vpisati plombo in nato meritorno odločiti o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi, da bi imele stranke možnost pravnih sredstev v zemljiškoknjižnem postopku

Med strankama ni sporno, da pri tej nepremičnini ni vknjižena tožničina lastninska pravica, pridobitelj po prvem odstavku 12. člena ZEN pa je oseba, ki je pridobila pravico, da se kot lastnik nepremičnine vpiše v zemljiško knjigo in je bil že začet postopek vpisa lastništva nepremičnine v zemljiško knjigo. Odprtega sodnega postopka kljub njegovi zaznambi v zemljiški knjigi očitno ni mogoče enačiti z že pridobljeno pravico, saj je negotovost obstoja te pravice razlog in tudi bistvo tega spora. Prav tako ni mogoče šteti, da bi bil s tem postopkom že začet postopek vpisa pravice v zemljiško knjigo, saj se ta postopek začne šele v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK).

Samo dejstvo, da je zemljiškoknjižno sodišče prejelo odredbo preiskovalne sodnice in obvestilo, ne ustvarja začetka učinkovanja vpisa, za katerega se zavzema pritožba. Da bi listina imela učinek, za katerega se zavzema pritožba in bi imela publicitetni učinek vpisa, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče opraviti vpis plombe. Šele s tem bi se začel zemljiškoknjižni postopek v zvezi z izdano odredbo preiskovalne sodnice za navedeno parcelo in šele takrat bi lahko govorili o načelu vrstnega reda, in da je bilo to kršeno.

V tej zadevi je sodišče dovolilo zazmambo spora na podlagi 179. člena ZZK-1. Okoliščina, ali je nasprotni udeleženec prejel tožbo, ki je podlaga za vpis, ali ne, ni pravno relevantna v tej zadevi. Ni pravne podlage, ki bi zemljiškoknjižnemu sodišču nalagala, da v predlagalnem postopku pridobiva dokaze namesto udeležencev.

Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče v takih primerih začne postopek sicer po uradni dolžnosti, da pa se za sam postopek popravljanja smiselno uporabljajo pravila, določena v petem poglavju ZZK-1, ki tudi sicer veljajo za vpise, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom 22.6.2011 pričelo s postopkom poprave pomotnega vpisa. Zato je svojo odločitev pravilno oprlo na Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), kakršen je veljal pred uveljavitvijo novele ZZK-1C. Ker za popravo pomote ni bilo soglasja vseh prizadetih, je moralo sodišče prve stopnje odločiti, da se poprava ne opravi. Tak sklep izhaja iz narave zemljiškoknjižnega postopka. Sporna dejstva se ne morejo reševati v okviru zemljiškoknjižnega postopka, temveč bo morala pritožnica ponovni vpis hipoteke doseči v pravdnem postopku. Enako kot za predlog za vpis lastninske pravice na novega lastnika velja, da učinkuje od dneva vložitve predloga (pod predpostavko, da bo vpis dovoljen), tudi v predmetni zadevi velja, da učinkuje od začetka postopka in da se o vpisu odloča po stanju zemljiške knjige v trenutku začetka postopka.

Za postopek popravljanja pomotnega vpisa se smiselno uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju ZZK-1 za vpise, o katerih sodišče odloča po uradni dolžnosti. Med njimi sta tudi 133. člen, po katerem se zemljiškoknjižni postopek začne s trenutkom prejetja predloga, oziroma ko prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti in 147. člen, po katerem sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka.

Po drugem odstavku 15. člena ZVEtL se za zaznambo postopka vzpostavitve etažne lastnine smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. O tem vpisu se odloča po uradni dolžnosti.

Ker po 5. členu ZZK-1 vpisi pravic v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (če zakon ne določa drugače), gre za posebno pravno fikcijo, da je zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odločilo že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in ne šele kasneje, ko bo izdan sklep o dovolitvi vpisa, če bodo izpolnjeni vsi pogoji.

Pri presoji dovoljenosti predlaganega vpisa je treba izhajati iz stanja zemljiške knjige v času vložitve predloga.

Zemljiškoknjižni postopek je bil začet 23.11.2011. Drži tudi, da je bil začet pred postopkom insolventnosti nad nasprotno udeleženko - dolžnico v postopku zavarovanja, saj je glede na vsebino sklepa o prekinitvi postopka o zavarovanju z dne 28.11.2011, na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje, postopek prisilne poravnave začet dne 25.11.2011. Sodišče prve stopnje je menilo, da glede na omenjeni sklep, ki je bil izdan zaradi začetka prisilne poravnave nad dolžnico še pred izdajo sklepa o vpisu v tej zadevi, vpis predznambe hipoteke s sklepom z dne 3.1.2011 ne bi smel biti dovoljen. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je odločitev napačna.

Ker sta bila stečajni postopek oziroma pred tem začet postopek prisilne poravnave, začeta po uvedbi tega zemljiškoknjižnega postopka, na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa nimata vpliva. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovoljenosti vpisa glede na stanje v zemljiški knjigi ob začetku zemljiškoknjižnega postopka, zato določbe ZFPPIPP, na katere se sklicuje pritožnica, v pravilno in zakonito odločitev ne morejo posegati.

Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalne narave. Po 147. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu. Zemljiškoknjižni postopek pa se začne, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog ali listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (133. člen ZZK-1). V obravnavanem primeru se je zemljiškoknjižni postopek začel 23.9.2011, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča (skupaj s sklepom o izvršbi, ki je izdan na podlagi izvršilnega naslova in se pravnomočnost ne zahteva – prim. tretji odstavek 45. člena ZIZ) ter se pravilno oprlo na 86. člen ZZK-1, ko je odločilo po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi oz. skladno z 88. členom ZZK-1 tudi o vknjižbi hipoteke. Že iz tega razloga ne more biti utemeljena pritožbena navedba, da zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo opraviti vpisa, ker je bil izvršilni postopek z dnem 17.11.2011 prekinjen, saj to (kasnejše) dejstvo ne vpliva na presojanje zgoraj navedenih pogojev za dovolitev vpisa.

Kolikor je bila nepremičnina že prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, bo na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi sklepa izvršilnega sodišča v izročitvi nepremičnine kupcu dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati pa po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe izvršbe na nepremičnini.

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o vpisu, če zakon za posamezne vrste vpisov ne določa drugače.

Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnini nad dolžnikom začeta prisilna poravnava, to ni ovira za zaznambo le-tega v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.

Vpisi učinkujejo od začetka zemljiškoknjižnega postopka, zato začetek stečajnega postopka na zemljiškoknjižni postopek ne more vplivati in zemljiškoknjižni postopek z začetkom stečajnega postopka ni prekinjen po 5. točki 205. člena ZPP.

Zemljiškoknjižni postopek se je začel v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča s priloženim sklepom o izvršbi. Prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka ne vpliva na zemljiškoknjižni postopek, saj zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke učinkujeta že od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listine, na podlagi katerih je odločalo po uradni dolžnosti.

Za odločanje zemljiškoknjižnega sodišča je relevantno stanje v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ta se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog, oziroma ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Dejstev, ki so nastopila pozneje, pri odločanju ni mogoče upoštevati.