VSL Sodba II Cp 2066/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 186,66 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Po predlogu tožnika (upnika) je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepoma o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 90523/2022 z dne 7. 12. 2022 in VL 102375/2023 z dne 20. 12. 2023, tožencu naložilo plačilo 510,54 EUR in 369,82 EUR. Zaradi ugovora toženca v obeh zadevah je sodišče sklepa o izvršbi razveljavilo. V nadaljnjem pravdnem postopku je sodišče zadevi P 13/2023 in P 9/2024, zaradi pravd med istima strankama in identičnih pravnih podlag obeh zahtevkov ter na podlagi ocene, da bo s tem pospešeno obravnavanje in bodo zmanjšani stroški postopka, združilo v skupno obravnavanje (prvi odstavek 300. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)).

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika ter odločilo, da je toženec dolžan tožniku, v roku 8 dni, povrniti njegove izvršilne in pravdne stroške v skupni višini 1.128,17 EUR, po poteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

3Toženec v pritožbi uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 6., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter zmotno uporabo materialnega prava in predlaga dopolnitev postopka za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja ter ugotovitev ničnosti pogodbe o urejanju medsebojnih razmerij z dne 1. 7. 1992.

4Tožnik je na pritožbo toženca odgovoril, pritožbene navedbe v celoti zanikal in predlagal, da se pritožba zavrne kot neutemeljena in se tožencu naloži povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

5Pritožba ni utemeljena.

6Na podlagi prvega odstavka 443. člena ZPP so spori majhne vrednosti spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR. Na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP se smeta sklep in sodba, s katerima je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

7Predmet spora je plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja ter obratovanja stavbe za obdobje od julija 2021 do novembra 2023, v skupni višini 880,36 EUR ( 510,54 EUR + 369,82 EUR).

8Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP, izhaja naslednje dejansko stanje: (1) pogodba o medsebojnih razmerjih ni bila sprejeta z zahtevano večino, podpisalo pa jo je več kot 50 % vseh lastnikov stanovanj, (2) navedena pogodba ima v sebi vsebovan dogovor etažnih lastnikov o izbiri upravnika in njegovih nalogah (priloga A1), (3) UE A. je dne 1. 12. 2003 izdala potrdilo št. 000, da je v register upravnikov stavb pri stavbi z naslovom Ulica 11, vpisan B., d. o. o., (4) tožeča stranka je pravni naslednik družbe B., d. o. o., ki je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2012/39523 z dne 1. 10. 2012 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve tožeči stranki, (5) tožeča stranka je etažna lastnica v večstanovanjski stavbi Ulica 11, (6) sklepi o energetski sanaciji, njenem nadzoru, varnosti in vplačilih v rezervni sklad, ki se povečajo na 0,54 EUR/m2 (priloga A8), so bili sprejeti s soglasjem 97,89 % etažnih lastnikov stavbe, (7) tožena stranka je lastnik stanovanja s površino 27,7 m2, (8) tožeča stranka je pri izračunu višine vplačila v rezervni sklad upoštevala površino stanovanja tožene stranke, III. starostni razred (stavba je bila zgrajena 1959) ter znesek 0,25 EUR/m² oziroma njegovo povečanje na 0,54 EUR/m².

9V pritožbi toženec smiselno očita, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava in tako ni ugotovilo neobstoja veljavne pogodbe o medsebojnih razmerjih, na podlagi katere bi lahko sprejeli sklepe etažnih lastnikov o energetski sanaciji in vplačilih v rezervni sklad, da niso opredeljeni deleži etažnih lastnikov na skupnih delih, da ni jasno ali je zbor etažnih lastnikov dne 29. 6. 2015 dejansko potekal in tožnik o njem ni predložil zapisnika, zaradi česar se o njem toženec ni mogel izjaviti, hkrati ni bilo ugotovljeno za odplačilo katerega kredita gre, ker naj bi tožnik najel več kreditov. Toženec očita še, da je prerekal vtoževane račune, da sodišče v zapisnik ni vpisalo uveljavljanja pravice do kontradiktornosti, ker ni bil zaslišan zakoniti zastopnik tožnika.

V pritožbi toženec smiselno očita, da naj bi bile podane absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka: po 6. točki drugega odstavka 339. člena ZPP s predložitvijo domnevno nične pogodbe o medsebojnih razmerjih kot pravnega temelja tožbenega zahtevka; po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP naj bi bila sodba sama s seboj v nasprotju, ker govori o pogodbi o upravljanju, pri čemer naj bi bila pogodba o medsebojnih razmerjih v celoti nična in ker je sodišče zavzelo stališče, da vprašanje obstoja mandatnega razmerja med tožnikom in tožencem za vložitev tožbe ni relevantno; po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ker sodišče pogodbe o upravljanju ne šteje za del domnevno nične pogodbe o medsebojnih razmerjih, ker sodišče napačno navaja, da toženec vtoževanih stroškov ni prerekal, saj da je v vlogah zapisal, da prereka vse navedbe in listinske dokaze v celoti.

Toženec očita še, da bi sodišče, na podlagi prvega odstavka 282. člena ZPP, stroške postopka moralo naložiti tožniku, ker zakonitega zastopnika tožnika ni bilo na pripravljalnem naroku.

Glede upravnika

10Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pogodba nastane s sporazumom strank, ko se volji strank ujameta in navzven izrazita,¹ obličnost pa razkriva na kakšen način je volja strank izražena in je le izjemoma predpostavka pravnega posla,² če tako zakon izrecno določa ali če se stranke za to posebej dogovorijo. Oblična pogodba je tako lahko sklenjena v (i) pisni obliki, (ii) lahko ima overjene podpise pogodbenikov ali je (iii) sklenjena v obliki notarskega zapisa. Opozoriti velja še na v obligacijskem pravu uveljavljeno načelo stopnjevitosti sankcij (drugi del prvega odstavka 86. člena OZ).

11Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je lahko veljaven del sicer neveljavne pogodbe, pri tem pa pritožbeno sodišče poudarja, da gre v obravnavanem primeru za vprašanje (zadostnega) soglasja volj pogodbenih strank in ne za vprašanje obličnosti, kot v pritožbi zmotno navaja toženec.

12Vprašanje, ali je bila pogodba o upravljanju sklenjena, je dejansko in ne pravno. Sodišče prve stopnje je na podlagi dokaznega postopka napravilo sklep, da je sporno pogodbo podpisalo več kot 50 % etažnih lastnikov in je v delu, ki se nanaša na izbiro upravnika in na njegove naloge, veljavna ter da je tožeča stranka, kot pravni naslednik družbe B., d. o. o., upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu Ulica 11.

13Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da kršitvi po 6. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP nista podani. Predložitev sicer neveljavne pogodbe o upravljanju v sodni spis ne pomeni nedovoljenega razpolaganja strank iz 3. člena ZPP, prepoznanje dela neveljavne pogodbe za veljavnega, v skladu z načelom stopnjevitosti sankcij v obligacijskem pravu, pa ne pomeni, da je sodba sodišča prve stopnje sama s seboj v nasprotju. Iz navedenega razloga tudi ne gre za neskladje med navedenim v razlogih sodbe o vsebini listin in vsebino listin samih in tako tudi kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

14Kot neutemeljen se izkaže tudi pritožbeni očitek v zvezi z aktivno legitimacijo tožeče stranke, saj je tožeča stranka upravnik večstanovanjske stavbe, v kateri je stanovanje last toženca, in je za sodno uveljavljanje stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe ter vplačil v rezervni sklad že po zakonu aktivno legitimirana.

Glede energetske sanacije

15Na podlagi prvega odstavka 29. člena SZ-1 odločajo etažni lastniki o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, s soglasjem več kot treh četrtin etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Na podlagi 182. člena SZ-1 se, do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih, solastniški deleži določajo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini.

16Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je z energetsko sanacijo in njenim plačilom z vplačili v rezervni sklad, v tri mesečnem zakonskem roku soglašalo 27 od 28 etažnih lastnikov oziroma 97,89 % vseh etažnih lastnikov. Na te ugotovitve je pritožbeno sodišče, na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP, vezano. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili sklepi o izvedbi energetske sanacije sprejeti veljavno, da zavezujejo tudi toženca in so na njihovi podlagi zanj nastale obveznosti.

Glede višine

17Toženec očita, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegovega prerekanja stroškov upravljanja, vzdrževanja ter obratovanja, ki jih vtožuje tožnik.

18Sodišče prve stopnje je v točki 15 obrazložitve izpodbijane sodbe odločilo, da je toženec dolžan plačati zneske po vtoževanih računih od julija 2021 do novembra 2023, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, saj stroškov upravljanja, vzdrževanja ter obratovanja stavbe, ki jih vsebujejo računi, ni prerekal.

19Prerekanje trditev nasprotne stranke mora biti določno in obrazloženo.³ Zgolj navedbe, kot jih je podal toženec: "da prereka vse terjatve domnevno neporavnanih vplačil v rezervni stanovanjski sklad, stroške upravljanja, vzdrževanja ter obratovanja večstanovanjske hiše, ki jih tožeča stranka iz naslova zemljiškoknjižne lastnice dveh stanovanj izterjuje", ne zadostijo standardu obrazloženih trditev, s katerimi bi na ravni konkretnosti prerekal trditve tožnika, da je bil dolžan plačati stroške, izhajajoče iz predloženih računov, v vtoževani višini, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede na navedeno se izkaže pritožbeni očitek v tem delu za neutemeljen.

Glede stroškov

20Toženec očita, da mu je sodišče prve stopnje naložilo stroške postopka, ki bi jih na podlagi prvega odstavka 282. člena ZPP moralo naložiti tožniku, saj njegov zakoniti zastopnik na pripravljalni narok ni prišel.

21Iz spisovnega gradiva izhaja, da je sodišče prve stopnje zahtevalo, da se pripravljalnega naroka stranki udeležita osebno in osebno odgovarjata na vprašanja sodišče. Pripravljalnega naroka in naroka za glavno obravnavo dne 24. 9. 2024 se je za tožnika udeležil pooblaščenec, odvetnik C. C., sodišče prve stopnje pa je izvedlo pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo ter glavno obravnavo končalo, saj je ugotovilo, da je dejansko stanje v zadevi zadosti razčiščeno.

22Na podlagi prvega odstavka 279.c člena ZPP razpiše sodišče pripravljalni narok, na katerem s strankami odprto razpravlja o pravnih in dejanskih vidikih spora, da stranke dopolnijo svoje trditve in pravna naziranja ter predlagajo nadaljnje dokaze, se o njih izjavijo ter si prizadevajo skleniti sodno poravnavo. Pripravljalni narok je namenjen tudi izdelavi programa vodenja postopka. Na podlagi šestega odstavka 279.c člena ZPP se mora stranka na zahtevo sodišča pripravljalnega naroka udeležiti osebno in osebno odgovarjati na vprašanja sodišča. Na podlagi prvega odstavka 282. člena ZPP stranka izgubi pravico zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, če na pripravljalni narok ne pride. Na podlagi prvega odstavka 86. člena ZPP smejo stranke opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu.

23Smisel določbe prvega odstavka 282. člena ZPP je v zagotovitvi izvedbe pripravljalnega naroka in s tem nemotenega poteka pravdnega postopka. Z navzočnostjo pooblaščenca, ki lahko opravlja vsa procesna dejanja, ki jih je na podlagi prvega odstavka 279.c člena ZPP na pripravljalnem naroku potrebno opraviti, je zadoščeno zakonski zahtevi po strankini navzočnosti. Če se stranka, na zahtevo sodišča po osebni navzočnosti na pripravljalnem naroku iz šestega odstavka 279.c člena ZPP, pripravljalnega naroka ne udeleži osebno, navzoč pa je njen pooblaščenec, to še ne pomeni, da stranka na pripravljalni narok ni prišla, na kar se nanaša določba prvega odstavka 282. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je pripravljalni narok in glavno obravnavo izvedlo ter zaključilo, saj je ugotovilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno. Iz navedenega izhaja, da se je osebno odgovarjanje zakonitega zastopnika tožnika na vprašanja sodišča izkazalo za nepotrebno. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje o stroških pravilna, saj niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 282. člena ZPP, ker je tožnico na pripravljalnem naroku zastopal pooblaščenec in je bil pripravljalni narok, kakor tudi celotna glavna obravnava, uspešno izveden.

24Ker se smeta na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP sodba in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi drugih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni opredelilo.

O stroških

25Toženec s svojo pritožbo ni uspel, zato na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožniku pa mora vrniti potrebne stroške (155. člen ZPP) odgovora na pritožbo. Višje sodišče jih je odmerilo po vloženem stroškovniku in skladno z Odvetniško tarifo (OT): 250 točk po tar. št. 22/1 OT, 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 186,66 EUR. Plačati jih mora v roku 8 dni, sicer bo prišel v zamudo in bo od prvega dane zamude dalje, do plačila, dolgoval še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen OZ).

¹ Cigoj, S. (2003), Teorija obligacij, Splošni del obligacijskega prava, Ljubljana, Uradni list RS, str. 93.
² Prav tam, str. 133.
³ VSC sodba Cpg 199/2016 z dne 6. 10. 2016.