VSL Sklep IV Cp 248/2026

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu predlagatelja in izdalo začasno odredbo, s katero je sklenilo, da se nasprotnima udeležencema začasno omeji starševska skrb glede izobraževanja in glede vpisa mld. A. A.¹ v osnovno šolo, ki izvaja javno veljavni izobraževalni program, da se glede vpisa otroka v osnovno šolo v tem obsegu otroka postavi pod skrbništvo CSD X,² da bo skrbnik poskrbel za vpis otroka v osnovno šolo, ki izvaja javno veljavni izobraževalni program (1), da se nadzor nad izvajanjem starševske skrbi na področju izobraževanja otroka začasno izvaja na način, da sta nasprotna udeleženca dolžna opraviti vse ostale obveznosti povezane z vključitvijo otroka v osnovno šolo, ki izvaja javno veljavni izobraževalni program in v katero bo otrok vpisan v skladu s 1. točko te začasne odredbe, da sta nasprotna udeleženca dolžna poskrbeti, da bo otrok redno obiskoval pouk in opravljal vse ostale šolske obveznosti (2), da nadzor nad izvajanjem starševske skrbi izvaja CSD, ki je dolžan sodišču enkrat na dva meseca posredovati poročilo o opravljenem nadzoru (3), da se za primer kršitve iz 1. in 2. točke te začasne odredbe nasprotnima udeležencema izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti, hkrati pa izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen za primer ponovnega ravnanja v nasprotju s to začasno odredbo (4), da začasna odredba stopi v veljavo z dnem njene izdaje ter traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča (5), da pravno sredstvo zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (6).

Povzetek pritožbenih navedb

2Nasprotna udeleženca v laični pritožbi navajata, da zahtevata izločitev sodnice, ker je sprejela odločitev v nasprotju z Ustavo RS, EKČP, Uredbo EU 2019/1111 (Bruselj IIb), Konvencijo o otrokovih pravicah in Družinskim zakonikom (DZ), kar kaže na njeno samovoljo. Sodnica je najmanj iz hude malomarnosti odredila vpis svobodnega potomca v javno šolo, ki se financira iz javnih financ. S tem je posegla v svobodo nasprotnih udeležencev kot njegovih staršev. Glede na te predpise je začasna odredba nezakonita.

3B. B. je zaposlena kot univ. dipl. socialna delavka na delovnem mestu strokovni delavec, ki nima pravosodnega izpita in ni imela pooblastil direktorja za zastopanje CSD, zato ni imela pooblastila za vložitev predloga. Pooblastilo, ki ga je dala C. C. v vlogi v. d. direktorice CSD, ni več veljavno. B. B. nima pooblastila za zastopanje CSD s strani sedanjega direktorja D. D. in ni dobila pooblastila za zastopanje CSD od predhodnega v. d. direktorja E. E.

4CSD ni pristojen za izobraževanje, zato ni upravičen predlagatelj in je treba predlog zavreči.

5Začasna odredba je nezakonita, ker ni izkazana ogroženost otroka, kot to določa Uredba EU 2019/1111, ki ureja vračanje otrok in zaščitne ukrepe. Odločitev je v nasprotju z DZ, ki določa, da je pogoj za izdajo začasne odredbe ogroženost otroka, kar v konkretnem primeru ni bilo spoštovano. Če starša izbereta drugačno vrsto izobraževanja za otroka, ni dovoljeno uporabiti začasne odredbe iz 162. člena DZ. Ta člen tudi ne določa, da so začasne odredbe dopustne na področju otrokovega izobraževanja. Ogroženost otroka - telesna, duševna, razvojna ali premoženjska - ni bila ugotovljena.

6Ravnateljica Osnovne šole F.. je zlorabila javni položaj s prekomerno obdelavo osebnih podatkov otroka in lažnimi navedbami na PP Y., zato je otroku že nastala škoda. Ta javna šola ni primerna za poučevanje otroka, ker nezakonito posluje.

7Otrok bo skupaj z družino poročal mednarodnim organizacijam o nehumanih razmerah v Republiki Sloveniji zoper družino na več ravneh sistemskega delovanja, ker mu ni dano osnovno izobraževanje v miru in na način, kot si ga sam želi. S tem se otroku kršijo človekove pravice. Skladno s 26. členom Ustave RS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali katerekoli druge dejavnosti državnega organa s svojim protipravnim ravnanjem povzroči oseba ali organ, ki tako službo opravlja. Izpodbijana odločitev protipravno posega v pravico otrok in staršev ter jim povzroča materialno in nematerialno škodo. Kršene so pravice človeka - otroka in človekove pravice nasprotnih udeležencev kot njegovih staršev.³ V spis sta priloženi neizpolnjeni menici. Sodnica in predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani sta nezavarovana, kar je razlog, da se prilaga menica poslovnemu subjektu - višjemu sodišču, z namenom, da se z izpolnjeno menico zavaruje kakršnokoli dejanje ali dokument sodišča. Rok za izpolnitev menice je sedem dni od prejema. V primeru, če ne bo ugodeno pritožbi nasprotnih udeležencev in ne bo zagotovljen ukrep varstva in zavarovanja, se šteje, da je po 4. členu pogodbe pogodbeno razmerje sklenjeno.

8Sodišče je izdalo izpodbijani sklep brez naroka in ni upoštevalo certifiranih spričeval, ki jih je izdala zasebna šola G. Ustno preverjanje znanja otroka je bilo izvedeno v prisotnosti treh mednarodnih prič, ki bi jih sodišče lahko zaslišalo preko video povezave ali pa terjalo od njih pisne izjave. Sodišče se do pisnih izjav ni opredelilo. Sodišče je s tem kršilo načelo kontradiktornosti postopka, pravico do enakega obravnavanja dokazov, načelo poštenosti sojenja in načelo materialne resnice.

9Sodišče ni upoštevalo, da je otrok že v 2. razredu, da je 20. 6. 2025 sodeloval na zaključni slovesnosti, kjer je ob prisotnosti prič iz Avstrije in Amerike uradno zaključil 1. razred. Odločitev, da se otrok vpiše v 1. razred javne šole, pomeni zniževanje že doseženega izobraževalnega cikla in razvoja otroka, kar bo povzročilo resno škodo pri otrokovem intelektualnem, čustvenem in socialnem napredku.

10Sodišče ni upoštevalo volje otroka in ga je postavilo v podrejen položaj, moralo pa bi ga zaščititi. Iz izjave otroka, ki je bila pridobljena v prisotnosti strokovnjakov iz tujine ter spremljevalcev iz G., je razvidno zadovoljstvo otroka z možnostjo svobodnega in spoštljivega izobraževanja, kjer se spoštuje otrokov avtorski izobraževalni model. Certificirana spričevala je izdala zasebna šola G., ki deluje brez koncesije. Ustno preverjanje znanja je bilo izvedeno v prisotnosti treh mednarodnih prič.

11Sodnica se opira na stališča Višjega sodišča v Ljubljani iz sklepa IV Cp 1118/2024, iz katerega izhaja, da je posameznikova osnovna izobrazba služenje javni koristi. Kdorkoli pridobi izobrazbo preko javne mreže v Sloveniji, nikoli ne pridobi javno veljavne listine, ker osnovne šole ne izvajajo osnovnega izobraževanja, ampak osnovnošolskega. Kakovostno izobraževanje je izobraževanje, ki je skladno s človekovimi pravicami in interesi otroka. Otrok je lastnik in inovator izobraževanja. S to metodo se mu zagotavlja svoboda v izobraževanju. Gre za nove metode izobraževanja. Ko se otroka prisiljuje v obiskovanje javne šole, zanj to pomeni opustitev dosedanje inovacije.

12Država mora zagotoviti prosto ustanavljanje zasebnih šol, ki tudi ne potrebujejo koncesije, ker ne izvajajo javnega izobraževalnega programa, ampak zasebno veljavnega, ki ga država ne financira, podobno kot v primeru West River Academy. Otroci se lahko vključujejo v različne šole z različnim pedagoškim poudarkom skladno z interesom otroka. Tudi predlagatelj ugotavlja, da po šolah socializacija ni pozitivna (droge, pretepanje, masturbacija, snemanje, itd.). Predlagatelj krši otrokove pravice do varnega in spodbudnega okolja. Zaradi pomanjkanja kadra v javnih šolah osnovnošolsko izobraževanje ni kakovostno. V postopku ni bilo dokazano, da je osnovnošolsko izobraževanje, ki ga financira država, kakovostno. Javne šole nimajo znanja za poučevanje otrok.

13Nasprotna udeleženca sta bila pozvana, da se izjasnita o dokazih in da se opredelita glede dejstev v zvezi z zahtevo CSD za odvzem skrbništva na področju izobraževanja. Otrok pred vpisom v javno mrežo ni šoloobvezen. Šoloobvezen postane v trenutku vpisa oziroma podpisa pogodbe. Država zlorablja osebne podatke za namen prisilne institucionalizacije mladega človeka. 4. člen Zakona o osnovni šoli (ZOsn) velja samo za učence javne mreže, ker so učenci vpisani v poslovne subjekte javne mreže, s trenutkom vpisa pa prenesejo starši svoje naravne pravice na institucijo. Če država ne zagotavlja dejanskega pluralizma v izobraževanju, to pomeni, da je vsak zakonski ali podzakonski akt, ki omejuje svobodo posameznika, protiustaven. Naloga države je, da se dostop do izobrazbe omogoča na različne načine. S prisilno institucionalizacijo otroka pri šestih letih se otroku izkazuje, da je treba zoper človeka ravnati nasilno, prisilno in nedemokratično. Starša nimata dolžnosti po ZOsn, ker sta svobodna. Pridržala sta si vse pravice in nikoli svojih pravic v zvezi s šolanjem otroka nista prenesla, s tem, da so človekove svoboščine zajamčene v Ustavi. Gre za kaznovalno politiko sodišča proti družini in do otroka - gre za grožnjo in namerno povzročeno škodo.

14Mučenje po 18. členu Ustave je prepovedano. Celoten postopek, ki ga izvajajo CSD in sodišče, je nečloveški in ponižujoč. 41. člen Ustave določa, da imajo starši pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Tega člena po 16. členu Ustave ni dopustno omejevati ali začasno razveljaviti.

15Sodnica je zlorabila položaj. Sklicuje se na sodbo Konrad proti Nemčiji, ki ni primerljiva glede na posebne okoliščine v Sloveniji. Sodba upošteva nemško zakonodajo, ki v ustavi določa, da ima Nemčija popoln nadzor nad celotnim šolstvom in da mora vsaka šola imeti v naprej dovoljenje za delovanje, razen če so pedagoška načela in svetovni nazori drugačni, hkrati pa ustava določa, da morajo biti vsi otroci vpisani v šolo, kar pomeni, da nemška ustava ima uzakonjeno prisilno šolanje, brez izobraževanja na domu, kar pa ni primerljivo s slovenskim ustavnim redom. Ustava RS določa, da je izobraževanje svobodno in ni prisile, kar pomeni, da se država nima pravice vtikati v izobraževanje otroka. V Ustavi ni zapovedano, da mora otrok obiskovati šolo po javno veljavnem programu.

16Sodnica ni upoštevala, da je predlagatelj prezrl kodeks etičnih načel, ki velja pri socialnem varstvu. Ravnati bi moral po načelih etičnosti in občega dobrega ter se odmakniti od ideoloških, osebnih in institucionalnih vplivov. Zaradi odločitve bo otrok zanemarjen, starša pa bosta prisiljena zanemariti svoje dolžnosti in odgovornosti, da otroku zagotovita spoštovanje njegovih pravic. Glede na to, kaj se dogaja v šoli, v katero predlagatelj in sodnica hočeta, da starša zaupata svojega otroka, kar vključuje tudi prisilno opravljanje izpitov, kar velja za vsako šolo, brez upoštevanja otrokovega lastnega interesa in brez upoštevanja dejanskega dela skozi leto, to narekuje staršema, da zaščitita otrokov interes. V primeru, da pritožbeno sodišče ne bo upoštevalo Uredbe EU 2019/1111 Bruselj IIb, ki je pravno zavezujoča v EU, bo s tem namerno ogrozilo varnost otroka, nasprotna udeleženca pa bosta sprožila ustrezne postopke za disciplinarni nadzor sodnika v skladu z Zakonom o sodniški službi (ZS) ter ukrepe v zvezi z odškodninsko odgovornostjo. Izpodbijano odločitev otrok doživlja kot obliko psihičnega in čustvenega nasilja nad njim in njegovo družino.⁴

Glede utemeljenosti pritožbe

17Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

18Nasprotna udeleženca v pritožbi navajata, da so izpolnjeni pogoji za izločitev sodnice, zaradi njene pristranskosti. Za presojo nepristranskosti sodišča je sprejet subjektivno-objektivni test. Pri subjektivnem testu gre za ugotavljanje osebnega prepričanja odločujočega sodnika, torej dejanski obstoj pristranskosti. Pri objektivnem testu pa gre za presojo, ali je na strani sodnika kakšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v njegovo nepristranskost.⁵ Nasprotna udeleženca teh okoliščin v pritožbi ne navajata. Pavšalno zatrjujeta, da zahtevata izločitev sodnice, ker "ignorira človekove pravice nasprotnih udeležencev in otroka", ne da bi navedla, katera so tista dejanja, ki bi pri razumnem človeku ustvarila dvom v nepristranskost sodnice. Materialnopravna stališča sodnice, ki niso istovetna njunim stališčem, zmotno ocenjujeta kot poseg v njune in otrokove človekove in ustavne pravice. Srž teh navedb je nestrinjanje nasprotnih udeležencev z vsebino izpodbijanega sklepa, kar pa ne more predstavljati odklonilnega razloga za izločitev sodnice iz 6. točke 70. člena ZPP. Pravna sredstva so namenjena preizkusu zakonitosti in pravilnosti sklepa sodišča prve stopnje, kar sta nasprotna udeleženca tudi izkoristila. Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje razlogom iz sklepa predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Su 856/2025 z dne 14. 11. 2025,⁶ s katerim je bil zavrnjen predlog nasprotnih udeležencev za izločitev sodnice.

19Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

20Pritožbene navedbe, s katerimi nasprotna udeleženca izpodbijata materialnopravne ugotovitve sodišča prve stopnje, potrjujejo, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni razpisalo naroka pred izdajo izpodbijanega sklepa in ni zaslišalo prič, ki sta jih predlagala nasprotna udeleženca v zvezi s šolanjem otroka. Ni bilo tudi potrebe, da bi se sodišče prve stopnje v sklepu določno opredelilo do njihovih pisnih izjav in do spričeval, ki potrjujejo, da je otrok v 2. razredu "osnovnega izobraževanja" in glede ustnega preverjanja znanja otroka v sklopu tega izobraževanja, ker šole, na katerih se po navedbah nasprotnih udeležencev šola otrok, ne izvajajo veljavnega osnovnošolskega programa, zato ta dejstva niso pravno relevantna.

21Na podlagi poziva pritožbenega sodišča z dne 23. 12. 2025 je sodišče prve stopnje vložilo v spis generalno pooblastilo z dne 20. 9. 2019,⁷ s katerim je na podlagi 46. člena ZNP-1 takratna v. d. direktorice Centra za socialno delo X C. C. pooblastila B. B. za zastopanje CSD pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in odgovor CSD X z dne 7. 1. 2026, v katerem je D. D., ki je direktor CSD X, pojasnil, da ima B. B. generalno pooblastilo za zastopanje CSD pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, da ji z menjavo direktorja ni prenehalo pooblastilo in da v izogib nepotrebnim zastojem v tem sodnem postopku prilaga še njegovo pooblastilo, s katerim pooblašča B. B. za zastopanje CSD v tem postopku.⁸

22Za odločanje o zadevah iz Družinskega zakonika (DZ), za katere so po tem zakoniku pristojna sodišča, so na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča (prvi odstavek 14. člena DZ). CSD lahko opravlja procesna dejanja v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi po strokovnem delavcu, ki ga za to pooblasti direktor (prvi odstavek 46. člena ZNP-1). Zmotne so zato pritožbene navedbe, da B. B., ker nima opravljenega pravniškega državnega izpita, ne more zastopati predlagatelja pred okrožnim sodiščem na podlagi tretjega odstavka 87. člena ZPP.⁹

23Nasprotna udeleženca v pritožbi navajata, da CSD ne more biti predlagatelj, ker "nima pristojnosti na področju izobraževanja" in da sodišče prve stopnje ni pristojno za odločanje v tej zadevi. Te navedbe so zmotne. V tem postopku se odloča o ukrepih glede varstva otrokovih koristi iz 160.-162. in 171. čl. DZ, zato je podana stvarna pristojnost sodišča prve stopnje. Na podlagi prvega odstavka 106. člena ZNP-1 se postopek za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok lahko začne tudi na predlog centra za socialno delo,¹⁰ s tem, da je predlagatelj oblikoval predlog v skladu s prvim odstavkom 107. člena ZNP-1.¹¹

24Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Zakonodajalec je dal sodišču splošno pooblastilo, da izreče katerokoli začasno odredbo, s katero lahko doseže varstvo koristi otroka. DZ v drugem odstavku 162. člena DZ začasne odredbe našteje, a le primeroma. To pomeni, da lahko sodišče, upoštevajoč okoliščine posameznega primera, izda tudi začasno odredbo, ki v 162. členu DZ ni izrecno predvidena.¹²

25Sodišče izda začasno odredbo, če je ogroženost otroka izkazana z verjetnostjo. Čeprav gre za nižji dokazni standard, je predlagatelj predložil kvalitativno prepričljive dokaze, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje z visoko stopnjo verjetnosti ugotovilo, da je otrok ogrožen, ker ga nasprotna udeleženca nista vpisala v šolo, ki izvaja javno veljaven šolski program. S tem nasprotna udeleženca otroku onemogočata, da bi pridobil obvezno in veljavno osnovnošolsko izobrazbo, zato so resno ogrožene tako kratkoročne kot tudi dolgoročne otrokove koristi. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da ogroženost otroka ni bila ugotovljena. Otrok bi moral biti vpisan v prvi razred osnovne šole v šolskem letu 2024/2025, zato mu je že nastala škoda v njegovem psihofizičnem razvoju, kar je posledica nedopustnih/protipravnih ravnanj nasprotnih udeležencev, ki takemu vpisu nasprotujeta, ne da bi navedla zakonsko utemeljene razloge.¹³ S tem je izkazana huda ogroženost otroka iz drugega odstavka 157. člena DZ in hkrati vir ogrožanja, kar terja, da se nasprotnima udeležencema začasno omeji starševska skrb glede izobraževanja in vpisa otroka v osnovno šolo, ki izvaja javno veljavni izobraževalni program, s tem, da bo skrbnik CSD poskrbel za vpis otroka v osnovno šolo, ki tak izobraževalni program izvaja.

26Prvi odstavek 54. člena Ustave RS določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke ter da se ta pravica in dolžnost staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Starševska skrb izhaja iz ustavne pravice starševstva - gre za celoto pravic in obveznosti staršev do otroka (136. in 137. čl. DZ), znotraj katere je tudi pravica in dolžnost staršev skrbeti za izobraževanje in šolanje otroka. Prvi odstavek 57. člena Ustave RS določa, da je izobraževanje svobodno, drugi odstavek istega člena pa, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Iz svobode izobraževanja po naravi stvari izhaja posameznikova svoboda, da izbere šolo - zasebno ali javno, v kateri se bo izobraževal, ustavna dolžnost staršev pa je, da otroka vpišejo v osnovno šolo (zasebno ali javno), ki izvaja veljavni izobraževalni program, ustavna dolžnost otroka pa je, da tak program obiskuje. Zgolj znotraj zapovedi osnovnošolskega izobraževanja imajo starši pravico izbrati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni ali zasebni šoli ali kot izobraževanje na domu. Pravica do izobraževanja in šolanja, kot jo ureja 57. člen Ustave RS, zajema aktivni in pasivni vidik. Posamezniki imajo pravico do šolanja in hkrati dolžnost do šolanja, hkrati pa imajo pravico ustanavljati izobraževalne institucije.¹⁴

27Država je (že) zagotovila pravne pogoje za ustanovitev in delovanje zasebnih šol in da se prizna javno veljavnost izobrazbe, ki je pridobljena v zasebnih šolah, enako je omogočila šolanje na domu. S tem je ustavno zagotovljena pluraliteta nosilcev izobraževanja dejansko uresničena, ker se udejanja spoštovanje pravice staršev do izobraževanja otrok v skladu z njihovim prepričanjem. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da država ni zagotovila izobraževanja, kjer bi se spoštovala nazorska prepričanja nasprotnih udeležencev.

28Pravica in dolžnost države je, da z zakoni uredi področje osnovnošolskega izobraževanja na način, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo (glej tretji odstavek 57. člena Ustave). To pa pomeni obveznost države, da zagotovi istovrstne možnosti za pridobitev takega nivoja obvezne osnovnošolske izobrazbe, da bo otrok lahko glede na svoje želje in sposobnosti po končani osnovni (javni ali zasebni) šoli nadaljeval z ustreznim izobraževanjem. V ta namen je država določila pravila za ustanovitev in delovanje javnih in zasebnih šol ter za izobraževanje na domu. S tem je država izpolnila pozitivno dolžnost zagotoviti pogoje za izobraževanje za pridobitev določenega minimalnega standarda kakovosti izobraževanja in za javno veljavnost pridobljene izobrazbe. V zadevi U-I-68/98 je Ustavno sodišče pojasnilo, da "pravica do izobrazbe za državo pomeni predvsem dolžnost, da posamezniku omogoči nediskriminatoren pristop do obstoječih tipov in stopenj izobrazbe ter mu ponudi nek minimalen standard kakovosti te izobrazbe."

29Nasprotna udeleženca v nasprotju z določbo drugega odstavka 44. člena ZOsn nista vpisala otroka, ko je dopolnil šest let, v prvi razred osnovne šole. Zavrnila sta kakršnokoli obliko osnovnošolskega izobraževanja, kot ga določa 5. člen ZOsn - v javni ali zasebni šoli, ki izvaja javno veljavni izobraževalni program in je vpisana v razvid izvajalcev javno veljavnih izobraževalnih programov pri ministrstvu, pristojnem za šolstvo, kakor tudi šolanje na domu. Zgolj znotraj tega okvira imata nasprotna udeleženca pravico do svobodne izbire. Tako je tudi stališče sodne prakse. Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu IV Cp 1118/2024 tudi izpostavilo zadevo Konrad proti Nemčiji, v kateri je ESČP pojasnilo, da ima država prosti preudarek pri normiranju izobraževanja, saj se s tem zasleduje upravičen cilj, ki je v tem, da vsi otroci prejmejo ustrezno izobraževanje v skladu z določenimi standardi kakovosti in socializacije in je zato država na svojem območju upravičena določiti najustreznejši način izobraževanja in s tem tudi morebitne zahteve, omejitve in prepovedi, vse z namenom zagotavljanja kvalitetnega izobraževanja, kar je stvar javnega interesa. Na pavšalne pritožbene trditve, da te odločbe ESČP ni moč upoštevati, ker normativna ureditev v Nemčiji ni primerljiva z normativno ureditvijo v Sloveniji in da v Nemčiji tudi ni omogočeno šolanje na domu, pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da ta odločba potrjuje, kaj je interesni temelj, kateremu mora slediti država, ko ureja področje obveznega izobraževanja, kar je slovenski zakonodajalec upošteval, zato obstoječa zakonska ureditev ni ustavnopravno sporna. Zakonodajalec je z namenom, da bi vsi otroci prejeli ustrezno izobraževanje v skladu z določenimi standardi kakovosti, določil standarde in omejitve na področju izobraževanja, med katere sodi tudi zahteva, da se otroci vključijo v formalne oblike izobraževanja. Izobraževalni program namreč pridobi javno veljavnost šele, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard - šele takrat strokovni svet izda sklep o pridobitvi javne veljavnosti izobraževalnega programa, ki ga izvaja zasebna šola.

30Nasprotna udeleženca sta otroka vpisala v šoli (G.), ki ne izvajata regulirane oblike izobraževanja, kot to določata ZOsn in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), česar pritožba ne izpodbija, kar pomeni, da je izobraževanje otroka na teh šolah možno, vendar mora otrok ostati vključen v javno ali zasebno šolo, ki izvaja javno veljaven program in je vpisana v register pri ministrstvu.¹⁵ Iz teh razlogov ni odločilno, kakšne oblike "osnovnega izobraževanja" izvajata šoli, v kateri je vpisan otrok nasprotnih udeležencev, in ali je v okviru tega izobraževanja opravil izpite in bil vpisan v 2. razred. Navedeni šoli tudi ne moreta izdati otroku spričevala, ki bi bila javna listina, kot to velja za šole, ki izvajajo regulirane oblike izobraževanja.¹⁶ Udeleženca tudi nista izkoristila možnosti šolanja otroka na domu, kar pomeni, da otrok nima možnosti pridobiti formalno priznane izobrazbe, kar predstavlja hudo obliko kršitve starševske skrbi, ki lahko bistveno vpliva ne le na bodoči ekonomski položaj otroka, marveč tudi na njegov uspešen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje. Udeleženca nista navedla nobenega pravno utemeljenega razloga, zaradi katerega ne postopata v skladu z veljavno zakonodajo in otroka ne želita vpisati v prvi razred (nobene) šole, ki izvaja javno priznani šolski program. Navedbe v tem delu, glede nekakovostnih in neprimernih programov ter metod izobraževanja, ker otroku kot inovatorju, avtorju in ustvarjalcu novega izobraževalnega pristopa, te šole ne omogočajo svobode v izobraževanju, ker otroka prisiljujejo k učenju in od otroka terjajo, da opravlja izpite, da so kadrovsko z učitelji podhranjene in nimajo znanja za poučevanje otrok, da na teh šolah socializacija ni pozitivna (droge, pretepanje, masturbacija, snemanje, itd.), so pavšalne in neizkazane, zato ne terjajo dodatne obrazložitve. Iz enako neutemeljenih razlogov tudi otrok nasprotnih udeležencev terja izobraževanje izven javno priznanega šolskega sistema, kar je razlog, da njegovega mnenja ni moč upoštevati, ker mu je v škodo. Kot je bilo že navedeno, je ustavna dolžnost otroka, da obiskuje veljavni osnovnošolski izobraževani program.

31Glede na pojasnjene razloge je zmotna pritožbena teza, da šele, ko straši podpišejo pogodbo o šolanju na osnovni šoli, postane otrok šoloobvezen.

32Formalno otrok še ni opravil 1. razreda osnovne šole, kot njegovi sovrstniki, zato ni odločilno, da je otrok že v 2. razredu šole, ki deluje izven javno priznanega šolskega sistema. Glede na pritožbene navedbe, da pomeni odločitev, da se otrok vpiše v 1. razred javne šole, zniževanje že doseženega nivoja izobraževanja, pritožbeno sodišče dodaja, da 79. člen ZOsn omogoča učencu hitrejše napredovanje, kar pomeni, da lahko prej kot v devetih letih konča osnovnošolsko izobraževanje in s tem izpolni osnovnošolsko obveznost.

33Nobene kršitve ni bilo pri pridobivanju in posredovanju osebnih podatkov, s tem, ko je Osnovna šola F. pozvala nasprotna udeleženca, da vpišeta otroka v osnovno šolo.

34Ker nasprotna udeleženca s svojimi stališči in ravnanji, glede (ne)vpisa otroka v veljavno osnovnošolsko izobraževanje, posegata v otrokovo ustavno pravico do izobrazbe in s tem resno ogrožata njegov razvoj, jima je treba zaradi varstva koristi otroka starševsko skrb v tem delu omejiti. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno opozorilo, da bo, v primeru, če se bo izkazalo, da nasprotna udeleženca kljub izrečenim ukrepom, svojih ravnanj ne bosta spremenila, sodišče primorano izreči strožji ukrep.¹⁷

Odločitev pritožbenega sodišča

35Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zvrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnji (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

¹ Rojen ... 2018.
² V nadaljevanju CSD.
³ Pritožba povzema Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o človekovih pravicah - podrobneje glej stran 5 in 6 pritožbe.
⁴ Pritožba na strani 21 in 22 podaja zbirno tabelo prilog, ki so priložene pritožbi.
⁵ Aleš Galič: Ustavno civilno procesno pravo, l. 2004, str. 413.
⁶ Zap. št. 18.
⁷ C6.
⁸ A51.
⁹ Ki določa: "V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit."
¹⁰ Pritožbeno sodišče dodaja, da se postopek vodi na predlog CSD, da pa lahko sodišče začne postopek za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok trajnejšega značaja tudi po uradni dolžnosti, da med postopkom odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok trajnejšega značaja lahko sodišče izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 106. člena ZNP-1) in da kadar so podani pogoji za začetek postopka po uradni dolžnosti, predlog za uvedbo postopka pa je vložila neupravičena oseba, sodišče začne ali nadaljuje postopek po uradni dolžnosti, predlog pa zavrže (drugi odstavek 24. člena DZ).
¹¹ Ki določa: "V predlogu centra za socialno delo, da naj sodišče staršem omeji posamezna upravičenja iz starševske skrbi, mora biti navedeno, katera upravičenja naj se staršem omejijo in katero osebo naj sodišče otroku imenuje za skrbnika za zastopanje v obsegu, v katerem bodo staršem omejena upravičenja iz starševske skrbi."
¹² Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, 2019, stran 527.
¹³ Skladno z ZOsn se otroku lahko začetek šolanja odloži za eno leto na predlog staršev, zdravstvene službe ali na podlagi odločbe o usmeritvi Zavoda RS za šolstvo, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. Starši oziroma zdravstvena služba lahko predlog za odložitev šolanja vložijo najpozneje do 31. marca tekočega leta za naslednje šolsko leto. Glede postopka ugotavljanja pripravljenosti in odložitve šolanja je pristojna šolska svetovalna služba na posamezni osnovni šoli.
¹⁴ Matej Avbelj: Komentar Ustave RS, l. 2019, str. 486 - 487 in 491.
¹⁵ Glej 17., 34. in drugi odstavek 40. čl. ZOFVI ter 28. in 30. člen ZOsn.
¹⁶ Prvi odstavek 80. člena ZOsn določa: "Osnovna šola izda učencu spričevalo ob koncu vsakega razreda. Spričevalo je javna listina."
¹⁷ V zadevi Wunderlich v Nemčija (18925/15)5 je ESČP pojasnilo, da je delni odvzem starševskih pravic upravičen iz naslova zagotavljanja obveznega obiskovanja šole, kar zagotavlja tudi vključenost otrok v družbo, in zaključilo, da odvzem otrok iz družine, če ti ne hodijo v šolo, ne pomeni kršitve pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (8. člena EKČP).