VSL Sodba in sklep I Cp 1350/2024

I. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se v izpodbijanih delih (točke I, II in IV) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Tožeča stranka je uveljavljala tožbeni zahtevek na ugotovitev stvarne služnosti v korist vsakokratnega lastnika gospodujočih nepremičnin v k. o. X, parc. št. 1827/1 (stanovanjska hiša tožeče stranke) in v korist parc. št. 1827/2 (delavnica tožeče stranke) v breme vsakokratnega lastnika služečih nepremičnin v isti k. o. parc. št. 1832/4 (last prve toženke), parc. št. 1832/5 (last druge toženke) in parc. št. 1832/1 (last prve toženke). Trdila in dokazovala je, da obstaja služnostna pravica dostopne poti za hojo in vožnjo z vsemi vozili, ki poteka po obstoječi asfaltirani poti po parc. št. 1832/4 in 1832/5 ter v širini 3,5 m po skrajnem severnem delu nepremičnine parc. št. 1832/1, da se pot uporablja že od leta 1952, ker druge poti do nepremičnin tožeče stranke ni bilo, oziroma dobroverno vsaj od leta 1996, ko je bil med prizadetimi lastniki sosednjih nepremičnin sklenjen dogovor za uporabo navedene poti.

2Sodišče je z izpodbijano sodbo toženemu zahtevku delno ugodilo. Ugotovilo je, da v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine parc. št. 1827/1 (stanovanjska hiša), v breme vsakokratnega lastnika služečih nepremičnin parc. št. 1832/4, 1832/5 in 1832/1, obstoji služnost dostopne poti za hojo in vožnjo z osebnimi vozili in kombiji, po obstoječi asfaltirani poti, ki teče po nepremičninah parc. št. 1832/4 in 1832/5, ter po delu nepremičnine parc. št. 1832/1 v širini 3,5 m, šteto od skrajne severne meje te nepremičnine; ter služnost dostopne poti za vožnjo s smetarskimi tovornjaki po obstoječi asfaltirani poti, ki teče po nepremičnini parc. št. 1832/4 in 1832/5 (točka I izreka sodbe).

3V točki II izreka je ugotovilo, da obstoji v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine parc. št. 1827/2 (delavnica) in v breme vsakokratnega lastnika služečih nepremičnin parc. št. 1832/4, 1832/5 in 1832/1 služnost dostopne poti za hojo in vožnjo z osebnimi vozili in kombiji ter lažjimi dvoosnimi tovornjaki, po obstoječi asfaltirani poti, ki teče po nepremičninah parc. št. 1832/4 in parc. št. 1832/5, ter po delu nepremičnine parc. št. 1832/1 v širini 3,5 m, šteto od skrajne severne meje te nepremičnine; ter služnost dostopne poti za vožnjo s smetarskimi tovornjaki po obstoječi asfaltirani poti, ki teče po nepremičninah parc. št. 1832/4 in 1832/5.

4V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (za ugotovitev služnosti v korist obeh tožnikovih parcel in v breme parcel toženk za vožnjo z večjimi tovornjaki po celotni ugotovljeni trasi služnostne poti ter za vožnje s smetarskimi tovornjaki po delu poti na parc. št. 1832/1) - točka III.

5O stroških postopka je odločilo v točki IV izreka in pravdne stroške tožene stranke v celoti naložilo v plačilo tožeči stranki.

6S popravnim sklepom je odpravilo očitno pisno pomoto v 23. točki obrazložitve sklepa pri navedbi številke parcele, na kateri je izvedenec določil območje služnostni.

7. Pritožbo vlaga prva toženka zoper ugodilni in stroškovni del sodbe (točke I, II in IV). Predlaga spremembo tako, da se tožba zavrže ali zavrne tožbeni zahtevek. Podredno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico za tožečo stranko. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹. Navaja: - sodišče je zagrešilo več hujših postopkovnih kršitev, ki so vplivale na vsebinsko odločitev; ni bilo pogojev za obravnavo tožbenega zahtevka; - odločitev je sama s seboj v nasprotju, nesprejemljiva in nejasna (7. 3. 2023 je sodišče na naroku pozvalo tožnika k ustrezni modifikaciji tožbenega zahtevka, na zadnjem naroku pa ga je pozvalo k izjasnitvi o modifikaciji z dne 7. 3. 2023); - izrek se ne sklada z modificiranim zahtevkom z dne 25. 5. 2023, sodišče samo ne sme postavljati / dopolnjevati zahtevka; - toženka je opozarjala na nesklepčnost tožbe, sodišče tega ni upoštevalo; razsodilo je mimo zahtevka, z namigi je samo skušalo dopolnjevati tožečo stranko; tožnik ni postavil zahtevka, ki bi bil sposoben za obravnavo; tožbo bi bilo treba zavreči oziroma tožbeni zahtevek zavrniti; - ni jasno, o katerem zahtevku je sodišče odločalo; - izrek sodbe ne ustreza 19. členu ZZK-1² in ni skladen s sodno prakso; - ni bilo osnove za postavitev izvedenca geodetske stroke, ker tožnik ni podal pravočasno ustrezne trditvene podlage niti takega dokaznega predloga; - sodišče je ravnalo po preiskovalnem načelu, postopek je vodilo enostransko, selektivno, favoriziralo je tožečo stranko, ni bilo enakopravnega obravnavanja strank; - ni jasno, zakaj je samo ponudilo izvedenca, šlo je za informativni dokaz; - toženka je podala pripombe na izvedeniško mnenje, sodišče ni zahtevalo dopolnitve, odločitve se ne da ustrezno preizkusiti; - sodišče se ni opredelilo do nesprejemljivega obsega služnosti, ki zaseda celotno dvorišče toženke; - v takem fizičnem obsegu, glede vrste ter frekvence vozil, načina in oblike voženj, se služnost ni nikoli izvajala, to je izkazano s pričami in listinami, do katerih se sodišče ni opredelilo oziroma jih je napačno ocenilo (dogovor iz leta 1996); - toženka ni nikoli zanikala uporabe služnosti poti, saj ta ni bila sporna v obsegu ustreznih in potrebnih voženj družine A. in za njihovo garažno s. p. dejavnost (nekaj voženj tedensko z osebnimi vozili in kombi vozili); - samo v tem obsegu in na tak način bi tožeča stranka lahko uspela, če bi bil zahtevek pravilno postavljen in zatrjevan; - toženka mu ne bi nasprotovala, potrdile so ga priče; - sodišče je vse to zaobšlo, vzpostavilo preširoko širino poti na dvorišču toženke; - ni jasno, kako si predstavlja vožnje, kje je trasa, ki omogoča uporabo poti, kakšen je režim voženj, kako je služnost priposestvovana in kaj obsega; odločitev je absurdna, v nasprotju z reststriktivno in najmanj obremenjujočo služnostno pravico v razmerju do lastninske pravice; - toženka je opozarjala in dokazala spremenjeni način in obseg voženj tožeče stranke in povezanih oseb, sodišče tega ni upoštevalo; - nejasno je dovolilo vožnjo s tovornimi dvoosnimi vozili, vožnje z njimi so nemogoče; - sodišče je sodilo po obstoječem izvajanju služnosti, ki se v preteklosti ni izvajala, sedaj je slika povsem drugačna (povečano število prebivalcev stanovanjske hiše, verska sekta, večje podjetje s povečanim poslovanjem tožeče stranke); - ugotovljene služnosti nikoli ni bilo; - gre za nedopustno in nesprejemljivo degradacijo in uničenje toženkinega bivališča, kar bi moralo sodišče kritično in objektivno ocenjevati, sprejeta odločitev pa je v nasprotju z izvedenimi dokazi; - ker je sodišče očitno odločalo o sedanjem obremenjevanju služnostne poti, je nedopustno zavrnilo dokazne predloge toženke (vpogled v spis P 81/2022, pridobitev uradnih podatkov pri AJPES o poslovanju s. p. tožnika in pri UE glede prijave bivališč v stanovanjski stavbi). Nepravilno je odločeno o stroških, del zahtevka je zavrnjen, zato bi bilo treba odločati tudi o priglašenih stroških toženke, ki so bili večji in visoki.

8. Toženka vlaga pritožbo tudi zoper popravni sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Kršena ji je bila pravica do izjave, ker ji ni bila vročena vloga druge toženke s predlogom za izdajo popravnega sklepa. Zanj ni bilo pogojev. Sklep je treba razveljaviti. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

9. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo zoper sodbo in na pritožbo zoper sklep. Predlaga zavrnitev obeh pritožb in potrditev izpodbijanih odločitev. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

10Sodišče prve stopnje je podalo pojasnila k navedbam pritožbe zoper sodbo o kršitvah določb postopka.

11Pritožbi zoper obe odločbi sta neutemeljeni.

K pritožbi zoper popravni sklep

12Postopek za popravo sodbe se lahko začne po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. Sodišče ni vezano na posebni predlog stranke za popravo sodbe, temveč lahko samo kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Očitane kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi opustitve vročitve vloge druge toženke (predloga za izdajo popravnega sklepa) pritožnici ni.

13Napaka, ki se popravi s popravnim sklepom, se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča, temveč le na napake, ki so nastale pri izdelavi izdane sodbe oziroma pri sestavljanju prepisa sodbe. Pritožba vsebinsko ne obrazloži, zakaj se ugotovljene očitne pisne pomote pri številki parcele, prepisane v obrazložitev sodbe iz geodetske skice, ne bi smelo popraviti s popravnim sklepom. S tem, ko je popravljena očitna pomota pri zapisu parcelne številke, ni v ničemer vsebinsko spremenjena odločba o glavni stvari. Pritožbene navedbe, da je napačna že odločitev v sodbi, pa pravilnosti popravnega sklepa ne omajejo. Sprejet je po pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, ob pravilni uporabi 328. člena ZPP. Ker tudi ni obremenjen z očitano niti z drugimi procesnimi kršitvami, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi zoper sodbo

14Tožnik uveljavlja obstoj stvarne služnostne pravice hoje in voženj z vsemi vozili po obstoječi (asfaltirani) poti, pridobljene s pravim priposestvovanjem (dobra vera priposestvovalca v 10-letni priposestvovalni dobi - od leta 1996 leta na podlagi sklenjenega pravnega posla; prvi odstavek 217. člena SPZ³), v korist dveh svojih nepremičnin, ali vsaj na podlagi nepravega priposestvovanja od leta 1952 naprej (20-letno dejansko izvrševanje služnosti, ki mu lastniki gospodujočih zemljišč niso nasprotovali; drugi odstavek 217. člena SPZ).

15Sodišče prve stopnje je navedlo in pri odločanju pravilno izhajalo iz relevantnih materialnopravnih izhodišč za priposestvovanje stvarne služnosti⁴ - točka 29 sodbe. V okviru trditvene in dokazne podlage obeh strank je pravilno ugotovilo naslednja pravno relevantna dejstva: - tožnik in njegovi pravni predniki v soglasju s toženkama (oziroma njihovimi pravnimi predniki) od 60-ih let prejšnjega stoletja redno uporablja sporno pot za dostop do svoje stanovanjske hiše (na parc. št. 1827/1) in delavnice (na parc. št. 1827/2); - do obeh tožnikovih nepremičnin vodi skupna dostopna pot; v začetku (po parc. št. 1832/4, last prve toženke in parc. št. 1832/5, last druge toženke) je v celoti asfaltirana, v naravi dobro vidna in omejena z dvostranskimi robniki, v nadaljevanju teče po skrajnem severnem delu parc. št. 1832/1 (last prve toženke), v širini 3,5 m od skrajne severne parcelne meje te parcele in je tlakovana; - za dostop do stanovanjske hiše se je redno vozilo z osebnimi vozili in kombiji, do ovinka (to je po asfaltnem delu poti) tudi s smetarskimi vozili, z večjimi triosnimi tovornjaki pa ne; - za dostop do delavnice se je redno vozilo z osebnimi vozili, s kombiji in manjšimi dvoosnimi tovornjaki, do ovinka (po asfaltnem delu poti) tudi s smetarskimi vozili, z večjimi triosnimi tovornjaki pa ne; - namembnost gospodujočih nepremičnin je bila ves čas enaka: stanovanjska hiša, zgrajena 1952, je (bila) namenjena stanovanjski rabi, v delavnici se opravlja enaka obrt (proizvodnja majhnih plastičnih izdelkov) v istem objektu (povečanem že pred letom 1975), z istim številom zaposlenih (tri do štiri) in z istimi stroji; - s pisnim dogovorom z dne 31. 8. 1996, sklenjenim med starši tožnika in tožnikom kot lastniki gospodujočih zemljišč, ter toženkama in B. B., kot lastnicami služečih zemljišč (sedanjih parc. št. 1832/4 in 1832/5), je bilo potrjeno soglasje za uporabo poti in izvrševanje služnosti ter dogovorjeno, da se dovoli uporaba poti vsakokratnemu lastniku dela parc. št. 1827, katere lastnik je tožnik; - pisni dogovor ni bil sposoben za vpis v zemljiško knjigo; - vrsta vozil in način voženj (tekoče vožnje brez ustavljanja) sta bila enaka do postavitve ograje v letu 2017; - lastniki služečih zemljišč vožnjam niso nasprotovali, toženki ne fizično ne verbalno ne nasprotujeta vožnjam, spor je nastal pred to pravdo, ker se nista odzvali na tožnikov poziv za sporazumno (formalno) ureditev razmerja (pravice dostopa) za potrebe upravnega postopka za legalizacijo povečanja delavnice.

16Po takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, ker imajo oporo v pravilno in popolno ocenjenem dokaznem gradivu, je pravilno presodilo, da so se pogoji za priposestvovanje vtoževane stvarne služnosti za ugotovljeni način in obseg služnosti iztekli že v 90-ih letih prejšnjega stoletja, zgolj na podlagi Dogovora, sklenjenega v letu 1996 (v breme parc. št. 1832/4 in 1832/5), pa leta 2006. Tožbenemu zahtevku je ob pravilni uporabi 217. in 269. člena SPZ delno ugodilo (za ugotovljeni obseg in način izvajanja služnosti). V presežku, ko je tožbeni zahtevek zavrnjen (za eno vrsto vozil in delno traso za drugo vrsto vozil), ni pritožbe. Prav tako pritožbe ne vlaga druga toženka zoper ugotovljeno služnostno pravico v breme njene nepremičnine parc. št. 1832/5. V teh delih je sodba torej pravnomočna.

17Tudi v preostalem delu, ki ga izpodbija pritožnica, je odločitev pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena z uveljavljenimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Ker jo pritožbeno sodišče sprejema kot pravilno skupaj z jasnimi in prepričljivimi razlogi, na katere se tudi samo sklicuje in jih ne bo ponavljalo, bo odgovorilo le še na bistvene pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena ZPP).

O procesnih kršitvah

18Napak glede izreka sodbe ni. Vsebina izreka je jasna, določna in razumljiva. V okviru postavljenega tožbenega predloga, ki je uveljavljal vsebinsko enak zahtevek v breme več služečih in v korist dveh gospodujočih nepremičnin, je izrek sodbe jasno, pregledno in pravilno ločen na ugotovljeno služnost v korist vsake od dveh vtoževanih gospodujočih nepremičnin. Pritožbeni očitki o odločanju mimo tožbenega zahtevka (kršitev 2. člena ZPP), nepravilnem dopolnjevanju tožbenega zahtevka s strani sodišča (kršitev 286. a člena ZPP) in kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi nerazumljivega izreka, so neutemeljeni.

19Sodba ima pravilne, popolne in razumljive razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki jih je mogoče vsebinsko preizkusiti. Razlogi o ugovoru nesklepčnosti in nedoločnosti tožbenega predloga so v točki 15 in 16 sodbe, o obsegu in izvajanju služnosti glede vrste in frekvence vozil, o načinu in obliki voženj, so v točkah 47 do 57 sodbe, o ugovoru širine trase poti v točki 27, o sedanjem obsegu in načinu izvajanju voženj pa v točkah 57 do 62 sodbe.

20V razlogih ni nobenih nasprotij, tudi glede modifikacije tožbenega predloga ne. Na narokih, ki jih izpostavlja pritožba, je bilo skladno s prvim odstavkom 286.a člena ZPP opravljeno materialno procesno vodstvo o dodatnih dokazih (izvedenec geodetske stroke - narok dne 7. 3. 2023) in za obrazložitev predhodnih navedb in tožbenega zahtevka o trasi poti (narok 4. 4. 2024). Razlogi o poteku postopka, o vsebini (konkretiziranega) tožbenega zahtevka, o potrebi po angažiranju izvedenca geodetske stroke in opravljenem materialno procesnem vodstvu so jasni in si ne nasprotujejo.

21Neutemeljeni so pritožbeni očitki o kršitvah določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 5. členom ZPP, po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in o kršitvi 22. člena Ustave RS do enakega varstva pravic.

22Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se seznani z navedbami obeh strank, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost ter da se v obrazložitvi odločbe opredeli do tistih navedb, ki so dopustne in bistvene za odločitev. Sodišče prve stopnje se je zadostno opredelilo do odločilnih navedb in pravnega naziranja tožeče stranke na eni strani in na drugi strani do pravno relevantnih ugovorov tožene stranke. Pritožbeni očitki o favoriziranju tožeče stranke, neenakopravnem obravnavanju obeh strank ter izvajanju nedovoljenih (informativnih) dokazov po uradni dolžnosti (preiskovalno načelo), so neutemeljeni. Trditvena podlaga tožeče stranke o obsegu in lokaciji trase sporne poti je bila zadostna in pravočasna. Glede na ugovor toženke (o nedoločnosti in širini poti) je bilo po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje (točka 21 sodbe) za identifikacijo poti potrebno in primerno opraviti materialno procesno vodstvo za dopolnitev trditvene in dokazne podlage. Opravljeno je bilo v okviru navedb obeh strank in ob pravilni uporabi 285. člena in prvega odstavka 286. a člena ZPP. Predsednik senata pred obravnavo ali med njo poskrbi, da se navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo navedbe strank in ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe, in da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo. Gre za omilitev razpravnega načela, po katerem so za zbiranje procesnega gradiva odgovorne izključno stranke (7. in 212. člen ZPP), ne pa za preiskovalno načelo, po katerem bi sodišče ne glede na trditveno podlago strank samo zbiralo dokazno gradivo in izvajalo dokazne predloge, kot zmotno trdi pritožba. V razpravno načelo lahko sodišče poseže v primeru pomanjkljivih navedb in ponujenih dokazov glede odločilnih dejstev za obravnavo spornega razmerja s primerno pobudo za dopolnitev (ali pojasnilo) trditvene in dokazne podlage, kar je pravilno in primerno storilo sodišče tudi v obravnavanem primeru.

23Pri izvajanju dokazov ni bilo očitanih procesnih kršitev. Dokazni predlogi, ki jih izpostavlja pritožba, so z ustavno dopustnimi razlogi obrazloženo zavrnjeni v točkah 8 in 9 sodbe. Priznanih dejstev (negatorna pravda) ni treba dokazovati. Prav tako ni treba izvajati dokazov, ki so namenjeni ugotavljanju dejstev, ki po pravni presoji sodišča niso pravno relevantna (povečanje poslovanja tožeče stranke in števila stanovalcev v stanovanjski hiši). Z obrazloženo zavrnitvijo dokaznih predlogov za vpogled v pravdni spis in pridobitev podatkov o poslovanju tožnikovega s. p. in številu stanovalcev v stanovanjski hiši, niso bile kršene pravica do izjave, do kontradiktornosti in do enakega varstva pravic pritožnice.

24Enako velja za izvajanje dokaza z izvedencem. Pritrditi je treba sodišču prve stopnje (točka 22 sodbe) in ne pritožbi, da ni šlo za nedovoljen informativni dokaz. Izvedenec je grafično in tehnično identificiral služnostno pot po vsebinskih navodilih, ki mu jih je v sklepu postavilo sodišče. Torej ne drži, da je sam ugotavljal pravno odločilna dejstva o poteku poti, da bi jih nato tožeča stranka lahko uporabila pri postavitvi tožbenega predloga.

25Sodišče se je v točki 24 sodbe pravilno in zadostno opredelilo do toženkinih pripomb zoper izvedeniško mnenje. Pravilna je ocena in zaključek sodišča, da predlagana dopolnitev mnenja ni bila potrebna. Pripombe so se namreč nanašale na pravna vprašanja (območje služnosti glede na obstoječo asfaltirano pot po dveh parcelah in glede na širino 3,5 metra po tretji parceli), ali pa ni šlo za pripombe, glede katerih bi bila dopolnitev mnenja potrebna (na kakšen način je izvedenec določil območje služnosti), ali ki bi vzbujale kakršenkoli dvom o (tehnični in grafični) pravilnosti in popolnosti mnenja.

26Nestrinjanje pritožnice z dokazno oceno in pravnimi zaključki sodišča ne zadošča za očitek o kršitvi pravil postopka. Dokazna ocena ustnih in listinskih dokazov je opravljena po metodoloških napotkih 8. člen ZPP. Celovito in pravilno so ocenjeni vsi dokazi in ne le izpovedba pritožnice, ki tudi v pritožbi vztraja in opisuje predvsem širjenje služnosti in vznemirjanje njene lastninske pravice v času, ki po ugotovitvah sodišča prve stopnje ni več pravno relevanten za odločanje o pridobitvi služnostne pravice po zakonu. Na ta način dokazne ocene o ključnih pravno relevantnih okoliščinah za priposestvovanje služnostne pravice (ugotovljeni obseg, način in dejansko izvrševanje služnosti v dobi, ki zadošča za priposestvovanje služnostni) ne more omajati.

O ugotovljenem dejanskem stanju in uporabi materialnega prava

27Stvarne služnosti nimajo zakonsko določene vsebine in, ko gre za omejitev služnosti le na določene dele služeče nepremičnine, tudi ne prostorskih meja izvrševanja služnosti. Zato mora biti oboje natančno opisano.⁵

28Zahteva po vsebinskem in prostorskem opisu služnosti je v skladu s splošnimi načeli služnosti, zlasti z določbo 219. člena SPZ, po kateri se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar, in v skladu z 19. členom ZZK-1, po katerem se pri opisu služnosti natančno opišejo tudi prostorske meje izvrševanja služnosti, če je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine. Na ta način je omogočeno varstvo služnostnega upravičenca pred posegi v služnostno pravico na eni strani in na drugi strani varstvo služnostnega zavezanca pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine.

29Pritožbeno vztrajanje pri ugovorih o nesklepčnem in nedoločnem izreku (ker sledi nesklepčnemu in nedoločnemu tožbenemu predlogu) o trasi poti je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Po njegovih ugotovitvah, ki jih pritožba ne izpodbija, sprejetih v okviru tožnikovih navedb in tožbenega predloga, je trasa poti po parcelah št. 1832/4 in 1832/5 v celoti asfaltirana, v naravi dobro vidna in trajno zamejena z obojestranskimi robniki, v nadaljevanju - po skrajnem severnem delu parcelne številke 1832/1 - pa je tlakovana in široka 3,5 m, šteto od skrajno severne meje te parcele. Glede na konkretno ugotovljeno stanje poti v naravi (pretežno zamejen trajni objekt) je bil opis prostorskih meja služnosti v tožbenem predlogu in posledično v sodbi dovolj določen in natančen, da ne pušča dvoma o trasi poti. Prostorska opredelitev služnosti, ki je bistvena za identiteto obravnavane služnosti, je opredeljena skladno z materialno pravnimi izhodišči 19. člena ZZK-1, nasprotno pritožbeno naziranje je zmotno.

30Tudi druga pravno relevantna dejstva o vsebini služnosti, obsegu in načinu izvajanja (frekvence voženj, vrsta vozil) ter trajanju izvajanja služnosti v potrebni priposestvovalni dobi, so pravilno ugotovljena. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dokazni oceni in dejanskim zaključkom sodišča, ki jih pritožba z ničemer ne omaje. Pavšalne pritožbene trditve, da se dosojena služnostna pravica glede poti ni nikoli izvajala tako, kot je ugotovilo sodišče, nimajo opore v dokaznem gradivu. Že pritožba sama priznava, da nikoli ni bila sporna uporaba poti v obsegu ustreznih in potrebnih voženj družine A. in za njihovo "garažno s. p. dejavnost". Če s temi navedbami pritožba (spet) meri na osebno služnost v korist članov tožnika in njegove družine, je sodišče že na podlagi zaslišanja strank in prič zanesljivo ugotovilo, da je šlo za izvajanje stvarne služnosti in ne osebne služnosti. Povsem pravilno je ocenilo tudi listino - dogovor iz leta 1996, s katerim je bila stvarna služnost tudi notificirana. Uporaba poti je bila dovoljena vsakokratnemu lastniku gospodujočih nepremičnin. Stvarna služnost, ki je bila po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje dogovorjena in dovoljena v obravnavanem dogovoru, ima stvarno pravni značaj na pasivni in aktivni strani. S služnostjo obremenjena nepremičnina, ki predstavlja služečo dobrino, obstaja ne glede na vsakokratnega lastnika. Sedanji in vsak bodoči lastnik služeče nepremične je dolžan dopustiti/trpeti služnost vsakokratnemu (sedanjemu in bodočemu) lastniku gospodujoče nepremičnine, vendar ne njemu kot osebi, pač pa njemu kot lastniku gospodujoče nepremičnine.

31Pritožbeno opozarjanje na spremenjeni in drugačen sedanji način in obseg voženj tožnika in z njim povezanih oseb, kot je bil v obdobju priposestvovalne dobe, je pravilno kot pravno nerelevantno za ta spor zavrnilo sodišče prve stopnje v točki 62 sodbe. Pridobitev služnostne pravice na podlagi priposestovanja zahteva presojo in upoštevanje časovno kontinuirane uporabe služečega zemljišča v določeni priposestvovalni dobi. Morebitno spreminjanje obsega in uporabe poti po izteku priposestvovalne dobe ne izključuje pridobitve ožje služnosti. Zatrjevana sedanja širša uporaba ne vpliva na ugotovljeno preteklo izvrševanje služnosti, ki je (bilo) manj obremenjujoče za služečo nepremičnino, kot navaja pritožnica.

32Nadaljnje pritožbene navedbe, da je z ugotovitvijo obstoja stvarne služnosti v ugotovljenem obsegu sodišče nesorazmerno poseglo v lastninsko pravico pritožnice, so neutemeljene. Poseg v lastninsko pravico z ustanovitvijo stvarne služnosti temelji na zakonski podlagi (določila ODZ, ZTLR in SPZ). Tudi Ustava RS v 67. členu določa, da zakon določa način uživanja lastninske lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zakonska določila torej dopuščajo obremenitev nepremičnine s stvarno služnostjo v koristi tuje nepremičnine, iz narave služnostne pravice pa izhaja, da slednja predstavlja omejitev lastninske pravice oziroma breme lastnika služeče nepremičnine.

33Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem neposredno na podlagi zakona s potekom priposestvovalne dobe, in sicer, če jo je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal v dobri veri deset let (po ugotovitvah sodišča v obravnavanem primeru na podlagi sklenjenega dogovora iz leta 1996), ali če jo je dejansko izvrševal 20 let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval (kot je ugotovilo sodišče prve stopnje tudi v obravnavanem primeru) - prvi in drugi odstavek 217. člena SPZ v zvezi z 269. členom SPZ. Pritožba z ničemer ne omaje pravilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o izvajanju ugotovljene služnosti v potrebni priposestvovalni dobi. Odločitev, da so za pridobitev stvarne služnostne pravice po zakonu izpolnjeni vsi potrebni zakonski pogoji iz 217. člena SPZ, je pravno pravilna.

O stroških

34Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča v točki 63 o tožnikovem uspehu v pravdi in stroških postopka v zvezi z zavrnjenim delom zahtevka. Pritožba jih ne omaje z neutemeljenimi navedbami o stroških, ki naj bi nastali v zvezi z dokazovanjem širjenja ugotovljene služnostne poti. Ta dejstva za obravnavani spor niso bila relevantna. Torej potrjujejo, da je pravilna ocena sodišča o tožnikovem pretežnem uspehu v pravdi. Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov po uspehu strank v pravdi se po tretjem odstavku 154. člena ZPP lahko utesni tako, da sodišče eni stranki naloži povrnitev vseh pravdnih stroškov, ki jih je imela nasprotna stranka, če slednja ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. Po pravilni oceni in ugotovitvi sodišča prve stopnje je šlo v obravnavani zadevi za tak primer. Izpodbijana stroškovna odločitev je tako sprejeta ob pravilni uporabi navedenega pravnega določila.

Sklepno

35Pritožbeni razlogi niso podani. Na pravilno ugotovitev dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pri odločanju ni zagrešilo kršitev in napak, na katere v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP) pazi pritožbeno sodišče, zato je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

O stroških pritožbenega postopka

36Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Z odgovorom na pritožbo tožeča stranka ni prispevala k odločanju na pritožbeni ravni. Po načelu potrebnosti (prvi odstavek 155. člena ZPP) zato sama trpi stroške v zvezi z njim. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Zakon o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 58/2003 s spremembami.
³ Stvarnopravni zakonik, Ur. list RS, št. 87/2002 s spremembami.
⁴ Paragrafi 1460 do 1464 ter 1479 ODZ - Obči državljanski zakonik - v zvezi z načelnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča SFRJ, št. 3/60 z dne 4. 4. 1960; 54. člen ZTLR - Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur. list SFRJ, št. 36/80; ter 217. in 269. člen SPZ.
⁵ VSRS II Ips 32/2022 z dne 7. 9. 2022.