VSL Sklep V Cpg 212/2025

I. Pritožba se zavrže.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna razkriti podatke, ki so poslovna skrivnost, to so: zaupna različica Strokovnega poročila A. z dne 16. 8. 2024 s pripadajočimi prilogami, ki so poslovna skrivnost, in zaupna različica Memoranduma glede cenovnih škarij A. z dne 30. 8. 2024 s pripadajočimi prilogami, ki so poslovna skrivnost (I. točka izreka). Vsem osebam, ki so se seznanile ali se bodo seznanile s poslovno skrivnostjo tožene stranke zaradi udeležbe v tem postopku ali imajo dostop do dokumentov tožene stranke, ki vsebujejo poslovno skrivnost iz prejšnje točke izreka, je prepovedalo uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti tožeči stranki ali tretjim osebam (II. točka izreka).

2Zoper celoten izpodbijani sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva povrnitev stroškov predmetnega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka paricijskega roka iz odločbe o njihovi odmeri dalje do plačila.

3Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno in tožeči stranki naloži, da toženi stranki povrne vse stroške pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za njihovo plačilo dalje do plačila.

4Pritožba ni dovoljena.

5Pritožbeno sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na obstoj pritožbenih procesnih predpostavk, ki morajo biti podane za dopustnost pritožbe, torej za to, da pritožbeno sodišče sploh začne meritorno obravnavati pritožbo. Ena od komponent dopustnosti pritožbe je dovoljenost pritožbe. Po četrtem odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali če ni vložila napovedi pritožbe, čeprav bi jo v skladu s sedmim odstavkom 323. člena tega zakona morala, ali je umaknila napoved pritožbe, ali je umaknila pritožbo, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Pritožba zoper sklep je nedovoljena tudi, kadar zakon določa, da zoper določen sklep ni pritožbe (prvi odstavek 363. člena ZPP). Kadar zakon izrecno določa, da zoper določen sklep ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo, posebna pritožba zoper tak sklep pa ni dovoljena (tretji odstavek 363. člena ZPP). Smisel pridržane pritožbe je v tem, da lahko stranka, ki bi bila sicer upravičena do pritožbe zoper sklep, to svojo pravico uveljavlja šele kasneje - takrat, ko bo (če sploh bo) pridobila pravico do pritožbe zoper končno odločbo. Če končne odločbe ne izpodbija ali je nima pravice izpodbijati, potem tudi ni razlogov za izpodbijanje sklepa, ki je bil izdan v postopku, katerega smisel in cilj je bila izdaja te odločbe. Izpodbijanje sklepa s pridržano pritožbo je torej odloženo in vezano na suspenzivni pogoj - da je stranka, ki bi bila sicer upravičena do pritožbe zoper sklep, sploh upravičena do pritožbe zoper končno odločbo in da to svoje upravičenje tudi uresniči. Logika pridržane pritožbe je pospešitveno-ekonomična: pritožbeno sodišče in sam postopek naj se ne obremenjuje s pritožbenim postopkom, za katerega se niti ne ve, ali je oziroma bi sploh bil potreben - na koncu se namreč lahko izkaže, da je stranka, ki naj bi bila s spornim sklepom prikrajšana, s končno odločbo uspela in da glede na tak izid postopka tudi ne more imeti več interesa izpodbijati zdaj obsoletnega sklepa.¹

6V tem pravdnem postopku sodišče prve stopnje odloča o odškodninskem zahtevku zaradi zatrjevanih kršitev konkurenčnega prava. Tožena stranka je v spis predložila Strokovno analizo svetovalne družbe A. in Memorandum glede cenovnih škarij svetovalne družbe A. v dveh različicah, tj. v zaupni različici (brez prikrivanja podatkov in skupaj z USB nosilcem, ki vsebuje podatkovne podlage za izdelavo analize oziroma testa cenovnih škarij) in v redigirani različici (s prikritimi podatki). Zaupno različico je predložila zgolj sodišču, redigirano različico pa tudi za nasprotno stranko. Podala je predlog za varstvo podatkov, ki so poslovna skrivnost. Tožeča stranka je nasprotovala predlogu tožene stranke za varstvo poslovne skrivnosti in predlagala sodišču, naj toženkin predlog zavrne in toženi stranki odredi, da listine v celoti razkrije tožeči stranki.

7S I. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna razkriti podatke, ki so poslovna skrivnost. Odločitev iz I. točke izreka temelji na določbi 120. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2), ki kot specialni predpis ureja razkritje dokazov ali podatkov, ki so poslovna skrivnost, v pravdnem postopku, v katerem se uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi kršitev konkurenčnega prava. Prvi odstavek 120. člena ZPOmK-2 določa, da če stranka v pravdnem postopku, v katerem se uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi kršitev konkurenčnega prava, predlaga, da sodišče nasprotni stranki ali tretji osebi naloži predložitev listin ali razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost, po zakonu, ki ureja pravdni postopek, sodišče ugodi predlogu pod pogoji iz 117. člena tega zakona in tega člena.

8Z II. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje vsem osebam, ki so se seznanile ali se bodo seznanile s poslovno skrivnostjo tožene stranke zaradi udeležbe v tem postopku ali imajo dostop do dokumentov tožene stranke, ki vsebujejo poslovno skrivnost iz I. točke izreka, prepovedalo uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti tožeči stranki ali tretjim osebam. Odločitev iz II. točke izreka temelji na tretjem odstavku 8. člena Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki določa, da lahko sodišče na predlog imetnika poslovne skrivnosti prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti osebam, ki so se seznanile s poslovno skrivnostjo ali domnevno poslovno skrivnostjo samo zaradi udeležbe v postopku ali imajo dostop do dokumentov, ki so del postopka in vsebujejo poslovno skrivnost oziroma domnevno poslovno skrivnost. Sodišče lahko prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti tudi nasprotni stranki, če ne gre za poslovno skrivnost protipravne pridobitve, uporabe ali razkritja, o kateri teče postopek.

9ZPOmK-2 ne določa ničesar v zvezi z dovoljenostjo pritožbe zoper sklep, s katerim se stranki naloži predložitev listin ali razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost, ali s katerim se zavrne predlog stranke za predložitev listin ali razkritje podatkov. Če z ZPOmK-2 ni določeno drugače, se za odločanje o odškodninskem zahtevku zaradi kršitev konkurenčnega prava uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek (118. člen ZPOmK-2). Tudi 219.b člen ZPP, ki ureja razkritje in varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku, ne določa ničesar o dovoljenosti pritožbe zoper na njegovi podlagi izdane sklepe. Tudi ZPosS ne določa, ali je zoper sklep na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPosS, s katerim sodišče prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti, dovoljena (posebna) pritožba. ZPosS ničesar ne določa niti glede dovoljenosti posebne pritožbe zoper sklep na podlagi drugega odstavka 8. člena ZPosS, s katerim sodišče stranki naloži, da razkrije poslovno skrivnost. Niti ZPP niti ZPosS niti specialni predpis ZPOmK-2 torej nimajo izrecne določbe glede dovoljenosti (posebne) pritožbe zoper sklep v zvezi z razkritjem in varstvom poslovne skrivnosti v pravdnem postopku. Zato pride v poštev splošna ureditev pritožbe v ZPP, skladno s katero je pritožba zoper sklep dovoljena, razen če jo zakon izrecno izključuje (prvi odstavek 363. člena ZPP), kadar zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, pa se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP). ZPP med drugim določa, da zoper sklepe, ki se nanašajo na vodstvo postopka in so izdani med pripravami za glavno obravnavo, ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP) in da zoper sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave, ni posebne pritožbe (četrti odstavek 298. člena ZPP).

10Glede sklepov, ki jih sodišče izda na podlagi 219.b člena ZPP oziroma na podlagi drugega odstavka 8. člena ZPosS, je sodna praksa zavzela stališče, da gre za sklepe, ki se nanašajo na vprašanja o vodstvu postopka, katerih učinki bodo nastopili šele tedaj, ko bo sodišče naredilo dokazno oceno, in zoper katere posebna pritožba ni dovoljena (VSL sklep I Cpg 319/2021 z dne 14. 7. 2021 in VSL sklep Cst 378/2022 z dne 21. 12. 2022). Sodna praksa glede dovoljenosti posebne pritožbe zoper sklep na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPosS ni enotna. Pritožbeno sodišče je našlo tri sodne odločbe, ki so se izrecno ukvarjale z vprašanjem dovoljenosti pritožbe zoper sklep na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPosS. V odločbah VSL Sklep I Cpg 549/2023 z dne 9. 1. 2024 in VSL Sklep I Cpg 197/2023 z dne 18. 9. 2024 je pritožbeno sodišče zavzelo stališče, da je posebna pritožba zoper sklep na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPosS dovoljena, ker sklep nima narave procesnega vodstva. V odločbi VSL Sklep I Cpg 424/2023 z dne 21. 2. 2024 pa je pritožbeno sodišče odločilo, da posebna pritožba zoper sklep na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPosS ni dovoljena, ker ima sklep naravo procesnega vodstva, enako kot sklepi, izdani na podlagi 219.b člena ZPP. V sodni praksi je najti tudi več primerov, v katerih je pritožbeno sodišče meritorno odločalo o pritožbi zoper sklep na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPosS, ne da bi se izrecno opredeljevalo do vprašanja dovoljenosti posebne pritožbe (VSL Sklep I Cpg 503/2020 z dne 16. 9. 2020, VSL Sklep V Cpg 375/2021 z dne 7. 10. 2021², VSL Sklep V Cpg 40/2022 z dne 16. 6. 2022, VDSS Sklep Pdp 573/2022 z dne 25. 10. 2022, VSL Sklep I Cpg 140/2023 z dne 18. 4. 2023, VSL Sklep I Cpg 342/2023 z dne 7. 9. 2023, VDSS Sklep Pdp 139/2024 z dne 3. 4. 2024).

11Sodišče lahko v pravdnih postopkih na podlagi različnih zakonskih določb sprejme različne odločitve, ki se nanašajo na razkritje in varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku. Na podlagi drugega odstavka 8. člena ZPosS in prvega odstavka 219.b člena ZPP ali na podlagi specialne določbe prvega odstavka 120. člena ZPOmK-2 lahko stranki naloži, da razkrije podatke, ki so poslovna skrivnost. Na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPosS lahko osebam, ki so se seznanile s poslovno skrivnostjo zaradi udeležbe v postopku ali imajo dostop do dokumentov, ki so del postopka in vsebujejo poslovno skrivnost, in tudi nasprotni stranki prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti. Na podlagi drugega odstavka 219.b člena ZPP lahko določi način razkritja poslovne skrivnosti tako, da stranka pripravi in predloži različice listin, na katerih so prekriti deli, ki vsebujejo poslovne skrivnosti, ali tako, da stranka omogoči izvedencu ali tretji osebi, ki jo sporazumno določita obe stranki, da pregleda listine ali predmete, ki vsebujejo poslovne skrivnosti, sodišče pa da navodila izvedencem ali tretji osebi za pripravo povzetkov v obliki, ki ne vsebuje poslovnih skrivnosti, ali tako, da stranka v celoti razkrije podatke, ki so poslovna skrivnost. Na podlagi specialne določbe četrtega odstavka 120. člena ZPOmK-2 v zvezi s šestim odstavkom 117. člena ZPOmK-2 lahko določi, komu se smejo razkriti dokazi ali podatki, ki vsebujejo zaupne podatke, in poseben način varstva zaupnih podatkov, zlasti z naslednjimi ukrepi: da se v določenem roku zagotovi nezaupna različica dokazov, v kateri so zaupni deli besedila izbrisani, oziroma se zagotovi kratek in jedrnat opis vsakega izbrisanega podatka; da se dovoli vpogled v dokaz, ki vsebuje zaupne podatke, samo v prostorih osebe, od katere se zahteva razkritje dokazov; da se dovoli pregled, prepis ali preslikava zaupnih podatkov zgolj izvedencu, revizorju, odvetniku predlagatelja, predlagateljevemu zunanjemu strokovnemu pomočniku ali izvedeni priči, pri čemer se določi, da so osebe, ki jim je dovoljen pregled, prepis ali preslikava teh podatkov, dolžne varovati te podatke in jih ne smejo razkriti strankam postopka niti tretjim osebam, smejo pa jih uporabiti za svoje analize in se nanje lahko sklicujejo v svojih vlogah na tak način, da zaupni podatki niso razkriti njihovim strankam ali tretjim osebam.

12Po presoji pritožbenega sodišča vse odločitve glede razkritja in varstva poslovne skrivnosti v določenem pravdnem postopku skupaj predstavljajo celoto in so vse v funkciji izvedbe pravdnega postopka in izdaje končne odločbe. Tako sklep, s katerim sodišče stranki naloži razkritje poslovne skrivnosti, kot tudi sklep, s katerim prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti, imata skupen namen v zagotovitvi učinkovitega pravdanja pravdnih strank takrat, ko je za uspeh v pravdnem postopku potrebno razkritje informacij, ki so poslovna skrivnost. Namen obeh ureditev je v olajšanju položaja strank, ki za svoj uspeh v pravdnem postopku potrebujeta razkritje poslovnih skrivnosti ene ali druge stranke, tako da se zagotovi učinkovita pravica do izjave in dokaza ter hkrati odpravi strah pred izgubo zaupnosti poslovne skrivnosti med sodnim postopkom. Varstvo zaupnosti poslovnih skrivnosti je v obeh primerih v funkciji izvedbe pravdnega postopka, katerega cilj je izdaja končne odločbe. Gre za incidenčno vprašanje, ki ga je treba razrešiti za to, da se doseže procesno uravnoteženo dokazovanje, pri čemer takšna odločitev ne prejudicira vsebine meritorne odločbe o tožbenem zahtevku.³

13Po presoji pritožbenega sodišča ima izpodbijani sklep v obeh točkah izreka naravo sklepa procesnega vodstva. Krog sklepov procesnega vodstva je odprt. Gre za sklepe, ki se nanašajo na vodstvo postopka in so usmerjeni k smotrnemu in ekonomičnemu vodenju postopka ter njegovi pospešitvi ob hkratni skrbi za razjasnitev bistvenih dejanskih in pravnih vprašanj spornega razmerja. Sodišče ni vezano na svoj sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave oziroma vodstvo pravde (tretji odstavek 298. člena ZPP in četrti odstavek 329. člena ZPP). Za sklepe procesnega vodstva je značilno, da ne postanejo materialno pravnomočni in jih lahko sodišče po potrebi spremeni, če ugotovi, da bi bilo to smotrno, smiselno in pravilno za zakonito izvedbo postopka, oziroma če položaj drugače oceni. Določena odločitev, ki je bila ob sprejemu smotrna, lahko namreč v spremenjenih okoliščinah postane neracionalna. Ker bi pravica do samostojne in suspenzivne pritožbe zoper sklepe procesnega vodstva negativno vplivala na potek in hitrost postopka, zakon določa, da zoper sklepe procesnega vodstva, ki so bili izdani med pripravami za glavno obravnavo, ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP) in da zoper sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave, ni posebne pritožbe (četrti odstavek 298. člena ZPP).

14Sklep, s katerim sodišče v pravdnem postopku, v katerem se uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi kršitev konkurenčnega prava, odloči o zahtevi stranke, naj sodišče nasprotni stranki naloži razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost, je sklep, ki se nanaša na vprašanja o vodstvu postopka. Ali naj sodišče strankam postopka naloži v predložitev sodišču določene listine ali podatke, je namreč stvar izvedbe dokaznega postopka, ki ga vodi in usmerja sodišče prve stopnje. To velja ne glede na to, ali predlaga stranka predložitev listine v skladu z določbo 227. člena ZPP (kjer je posebej določeno, da zoper odločbo, s katero sodišče eni stranki naloži predložitev določenih listin, ni posebne pritožbe; šesti odstavek 227. člena ZPP) ali pa gre za predlog stranke, da sodišče s sklepom naloži nasprotni stranki, da razkrije podatke, ki so poslovna skrivnost, v skladu z določbo 219.b člena ZPP. Po presoji pritožbenega sodišča enako velja tudi za sklep, s katerim sodišče stranki naloži predložitev listin ali razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost, na podlagi določbe prvega odstavka 120. člena ZPOmK-2.

15Posledice neizpolnitve odločbe o razkritju dokazov ali podatkov ureja 122. člen ZPOmK-2. V prvem odstavku so določene posledice, če je naslovnik sklepa stranka pravdnega postopka. Če stranka, ki ji je naloženo razkritje dokazov ali podatkov, ne izvrši ali zavrne izpolnitev odločbe o razkritju dokazov ali podatkov, sodišče v odškodninskem postopku o stroških postopka odloči po prostem preudarku. V poštev pridejo tudi posledice, ki jih v relevantnih členih določa ZPP, in sicer določba petega odstavka 227. člena ZPP, ki določa, da če stranka, ki ima listino, noče ugoditi sklepu, s katerim ji je naloženo, naj jo predloži, ali če proti prepričanju sodišča zanika, da bi bila listina pri njej, lahko sodišče šteje, da listina obstaja in da je njena vsebina taka, kot zatrjuje nasprotna stranka, in določba tretjega odstavka 219.b člena ZPP, ki določa, da sodišče presodi po prostem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin, kakšnega pomena je to, da stranka noče ugoditi sklepu o razkritju podatkov, ki so poslovna skrivnost. V drugem odstavku 122. člena ZPOmK-2 so določene posledice, če je naslovnik sklepa tretja oseba, in sicer, če tretja oseba ne izvrši ali zavrne izvršitev pravnomočnega sklepa za razkritje dokazov ali podatkov, izvrši sodišče sklep za razkritje dokazov ali podatkov po uradni dolžnosti po pravilih izvršilnega postopka.

16Iz navedenih določb sledi, da sklep, s katerim je razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost, naloženo stranki postopka, nima lastnosti izvršljivosti. Sodišče stranke ne more neposredno prisiliti, da razkrije podatke, ki so poslovna skrivnost. To pomeni, da bodo učinki sklepa, s katerim se stranki postopka naloži razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost, nastopili šele tedaj, ko bo sodišče naredilo dokazno oceno, torej ob izdaji končne odločbe. Sodišče stranke postopka ne more neposredno prisiliti, da razkrije podatke, ki so poslovna skrivnost, pač pa ga zakon napotuje na prosto dokazno oceno in odločitev o stroških postopka po prostem preudarku. Sodišče zato ob izdaji končne odločbe upoštevajoč vse okoliščine primera po prostem preudarku presodi, kakšnega pomena je to, da stranka odklanja razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost. Iz navedenega pa logično sledi tudi to, da zoper odločbo, s katero se stranki nalaga razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost, ni posebne pritožbe. Enako velja tudi, če sodišče predlog stranke, naj sodišče nasprotni stranki naloži razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost, zavrne. Tudi v takšnem primeru bodo učinki sklepa nastopili ob izdaji končne odločbe. Stranka, katere predlog je bil zavrnjen, pa bo v pritožbi zoper končno odločbo lahko uveljavljala pritožbeni razlog, da ji je bilo zaradi neutemeljene zavrnitve predloga, naj sodišče nasprotni stranki naloži razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost, onemogočeno dokazovanje oziroma odvzeta pravica do izjave.

17Glede na navedeno je sklep na podlagi 120. člena ZPOmK-2, s katerim sodišče zavrne predlog stranke, naj sodišče nasprotni stranki naloži razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost, po vsebini in pomenu primerljiv s sklepi, izdanimi na podlagi 227. člena ZPP, s katerimi sodišče stranki naloži predložitev določene dokazne listine in zoper katere po izrecni določbi šestega odstavka 227. člena ZPP ni posebne pritožbe. Ker se sklep na podlagi 120. člena ZPOmK-2 nanaša na vodstvo postopka, zoper takšen sklep ni posebne pritožbe. Enako pa velja tudi za sklep na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPosS, s katerim sodišče prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti. Vse odločitve glede razkritja in varstva poslovne skrivnosti v določenem pravdnem postopku namreč skupaj predstavljajo celoto in so v funkciji izvedbe pravdnega postopka ter izdaje končne odločbe, zato jih je mogoče izpodbijati le skupaj, in sicer v pritožbi zoper končno odločbo.

18Sodišče prve stopnje je v 24. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, da v tej fazi postopka še ni mogoče določiti, komu se smejo razkriti dokazi ali podatki, pri čemer se je sklicevalo na določbe četrtega odstavka 120. člena v zvezi s šestim odstavkom in tretjim odstavkom 117. člena ZPOmK-2. Odločitev sodišča prve stopnje glede ukrepov razkritja in varstva poslovne skrivnosti v tej fazi postopka še ni dokončna in se lahko tekom postopka še spreminja. Učinki sklepa, s katerim je vsem osebam, ki se zaradi udeležbe v postopku ali dostopa do dokumentov v spisu seznanijo s poslovno skrivnostjo tožene stranke, prepovedano razkrivanje poslovne skrivnosti katerikoli osebi, se bodo spremenili, če se bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka odločilo za katerega izmed ukrepov, predvidenih v tretji alineji šestega odstavka 117. člena ZPOmK-2, skladno s katero lahko sodišče med drugim določi, da se dovoli pregled, prepis ali preslikava zaupnih podatkov izvedencu ali zunanjemu strokovnemu pomočniku stranke. Ta značilnost izpodbijanega sklepa potrjuje zaključek, da gre za sklep procesnega vodstva, za katere je značilno, da ne postanejo materialno pravnomočni in jih lahko sodišče tekom postopka po potrebi spremeni.

19V prid zaključka, da tudi sklep, s katerim se na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPosS prepove uporaba in razkrivanje poslovnih skrivnosti, po svoji pravni naravi ustreza sklepu procesnega vodstva, ki se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo, govori tudi ureditev varstva zaupnosti poslovnih skrivnosti v okviru določil ZPP o javnosti glavne obravnave. Prvi odstavek 294. člena ZPP določa, da senat izključi javnost vse glavne obravnave ali njenega dela, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale. V četrtem odstavku 295. člena ZPP je nadalje določeno, da predsednik senata opozori tiste, ki so navzoči na obravnavi, katere javnost je izključena, da so dolžni varovati kot skrivnost vse, kar zvedo na obravnavi, in jih opozori na posledice, če bi izdali skrivnost. O izključitvi javnosti odloči sodišče s sklepom, ki mora biti obrazložen in javno razglašen, pri čemer zoper tak sklep ni posebne pritožbe (prvi in drugi odstavek 296. člena ZPP). Sklep o izključitvi javnosti ima torej naravo sklepa procesnega vodstva. V primeru, ko sodišče javnost glavne obravnave izključi zaradi varstva poslovne skrivnosti, takšen sklep zasleduje povsem enak namen varstva zaupnosti poslovnih skrivnosti kot sklep, ki ga sodišča izda na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPosS.

20Pritožbeno sodišče zaključuje, da izpodbijani sklep v obeh točkah izreka po svoji pravni naravi ustreza sklepu procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe in se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. Na dovoljenost pritožbe ne vpliva dejstvo, da iz pravnega pouka izpodbijanega sklepa izhaja, da je zoper izpodbijani sklep pritožba dovoljena. Stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje.

21Ker zoper izpodbijani sklep ni posebne pritožbe, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke na podlagi 1. točke 365. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

22Pritožbeno sodišče je o pritožbenih stroških odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ter prvega odstavka 154. člena in prvega dostavka 155. člena ZPP. Ker tožničina pritožba ni bila dovoljena, tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške. Enako velja tudi za toženo stranko, ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi o pritožbi.

¹ J. Zobec v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 506, 507.
² V citirani zadevi je pritožbeno sodišče meritorno obravnavalo tudi pritožbo zoper odločitev, da tožena stranka poslovne skrivnosti ni dolžna razkriti tožeči stranki in stranskim intervenientom.
³ Primerjaj VSL Sklep I Cpg 424/2023 z dne 21. 2. 2024.