VSL Sklep I Cp 1755/2024

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Odločitev prvostopenjskega sodišča:

1Sodišče prve stopnje je v sklepu o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine in kateri dediči (dediči so otroci zapustnice: sin A. A., hčeri B. A. in pritožnica) dedujejo posamezne dele zapuščine. Zapustnica je napravila oporoko, s katero pa ni razdelila vsega premoženja. Pritožnica je uveljavljala prikrajšanje nujnega deleža. Sodišče je izračunalo vrednost zapuščine in nato še višino nujnega deleža pritožnice. V nujni delež pritožnice je vštelo oporočna razpolaganja v korist pritožnice, vrednost nepremičnin, ki jih je dedovala po zakonitem dedovanju, in vrednost dela zapuščine, ki bi jo po zakonitem dedovanju prejela preostala dediča. Tekom zapuščinskega postopka je bil sklenjen delni dedni dogovor, po katerem je pritožnica izrecno izjavila, da je nujni delež, ki bi ji ga morala izplačati sestra B. A., že poplačan s tem, ko sta sklenili delni dedni dogovor in si med seboj izmenjali parceli. Ker je pritožnica zahtevala nujni delež le še od oporočnih razpolaganj v korist svojega brata, je sodišče v deležu zmanjšalo vsa oporočna razpolaganja v njegovo korist tako, da se je nujni delež dopolnil.

Pritožbeni postopek:

2Zoper sklep o dedovanju je dedinja C. A. vložila laično pritožbo. V njej navaja, da je njen nujni delež večji: predvsem ne bi smela dedovati vseh nepremičnin, ki niso bile predmet oporočnega razpolaganja ali delnega dednega dogovora, pri ugotavljanju vrednosti zapuščine pa se ne bi smeli odšteti stroški cenitve in pogreba. Pritožnica zatrjuje, da je sodišče v obrazložitvi nepravilno napisalo, da ji je sestra B. A. odstopila svoj delež na dveh nepremičninah, da ji je dolgovala nujni delež, napačen pa je tudi zapis parcelne številke. Sodišče je brez vsakršne utemeljitve nujni delež znižalo iz že tako prenizke vrednosti 143.805,20 EUR na 140.699,01 EUR.

3Oporočni dedič A. A. je na pritožbo odgovoril in navedel, da so utemeljitve pritožnice pravno neutemeljene in brez zadostnih dokazov. Dedinja B. A. na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

O vrednosti zapuščine:

5Pritožnica smiselno zatrjuje, da je sodišče napačno ugotovilo obračunsko vrednost zapuščine, ker je od ugotovljene aktive zapuščine odštelo stroške, povezane s cenitvijo zapuščine, in stroške pogreba. Zakon o dedovanju¹ v drugem odstavku 28. člena določa, da se od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je od ugotovljenega premoženja odštelo vse stroške, ki so bili povezani s cenitvijo zapuščine ne glede na to, kdo je za te stroške založil predujem oziroma koga so bremenili.² Neupoštevanje zneska 361,50 EUR, ki se je zaradi napake sodišča izplačal iz njegovih sredstev, pa na končno višino prikrajšanja nujnega deleža zaradi visoke vrednosti zapuščine (čez milijon evrov) niti ne bi vplivala.³

6Skladno s citiranim zakonskim določilom je potrebno od aktive zapuščine odšteti tudi stroške pogreba. Višina stroškov pogreba je bila dokazana z računi in jo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo v izkazani višini. Pritožnica v pritožbi prvič navede, da naj bi se upoštevali le stroški osnovnega pogreba.⁴ Za to ni pravne podlage (zakon določa, da se odštejejo stroški pogreba, zato se smiselno odštejejo običajni, primerni stroški),⁵ tekom zapuščinskega postopka pa pritožnica tudi ni zatrjevala, da kateri izmed izkazanih stroškov s pogrebom ni bil povezan ali da ni bil potreben. Pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine ni pomembno, iz čigavih sredstev so bili plačani stroški pogreba - ti stroški pa bi se lahko dejanskemu plačniku (če bi jih kril iz svojega premoženja in če bi jih uveljavljal) iz premoženja zapustnika povrnili, ker predstavljajo dolg zapuščine.⁶

O zakonitem dedovanju in vštevanju vrednosti nepremičnin iz tega dedovanja v nujni delež:

7Sodišče je ravnalo pravilno, ko je sklenilo, da nepremičnine, ki niso bile predmet oporočnega razpolaganja (in niso bile predmet dednega dogovora) deduje pritožnica, ki uveljavlja nujni delež. Navedeno stališče se lahko razbere iz določb o razpoložljivem delu zapuščine (prvi in tretji odstavek 26. člena ZD): nujni delež je tisti del zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati - z ostankom zapuščine (razpoložljivim delom) pa lahko zapustnik razpolaga po svoji volji. Drugi odstavek 34. člena ZD pa določa, da je nujni delež prikrajšan, če celotna vrednost oporočnih razpolaganj in daril presega razpoložljivi del. Iz navedenih določb je moč razbrati, da tisti del premoženja zapustnice, s katerim ni oporočno razpolagala, v primeru uveljavljanja nujnega deleža sam po sebi predstavlja del nerazpoložljivega dela zapuščine in se kot tak nameni poplačilu nujnega deleža. Pritožnica torej ne more izbirati, iz katerega zapustničinega premoženja se ji bo poplačal nujni delež. Najprej se za poplačilo uporabi tisto premoženje, s katerim zapustnica ni razpolagala (ker se na ta način kar najmanj poseže v pravico zapustnice, da razpolaga s svojim premoženjem po smrti). Šele če premoženje, s katerim zapustnica ni razpolagala, ne zadostuje za pokritje nujnega deleža, se za razliko zmanjšajo oporočna razpolaganja.⁷ Za tako postopanje ni potrebno soglasje pritožnice, ker dediči ne odločajo, katere predmete ali kolikšen del zapuščine bodo prejeli (to določi oporočitelj ali pa se dedni deleži določijo na podlagi zakona; dediči se o tem lahko dogovorijo le v okviru dednega dogovora). V obravnavanem primeru zapustnica z delom premoženja ni oporočno razpolagala in to premoženje gre pritožnici, ker je uveljavljala pravico do nujnega deleža.

O napakah v obrazložitvi in delnem dednem dogovoru:

8Sodišče pojasnjuje, da pisna napaka v obrazložitvi⁸ glede napačnega zapisa parcelne številke (pri čemer je v izreku sklepa zapisana pravilna parcelna številka) ne vpliva na pravilnost odločitve. Ostale pritožbene navedbe glede nepravilnih in odvečnih zapisov v delnem dednem dogovoru in v obrazložitvi pa niso utemeljene. Pritožnica navaja, da B. A. ni odstopila svojega deleža na nepremičninah parc. št. 1264 in 1265 k. o. ..., ker na teh nepremičninah nima nobenega deleža. Pritožnica je očitno spregledala, da sta bili obe nepremičnini predmet oporočnega razpolaganja (zapustnica ju je namenila obema hčerama, ki naj si jih razdelita po medsebojnem dogovoru), z delnim dednim dogovorom pa je svoj delež na teh nepremičninah odstopila sestri (dejansko je torej z delnim dednim dogovorom svoj dedni delež na teh nepremičninah prenesla na sestro skladno s prvim odstavkom 146. člena ZD).⁹ Nujni delež bi se skladno s prvim odstavkom 36. člena ZD¹⁰ uveljavljal od vseh oporočnih razpolaganj, torej tudi tistih, ki so bila namenjena B. A., vendar je pritožnica izrecno izjavila, da je nujni delež, ki bi ji ga morala izplačati sestra, že poplačan na podlagi delnega dednega dogovora. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča v 13. točki obrazložitve so torej povsem razumljive in utemeljene glede na vsebino oporoke, delni dedni dogovor in izjavo pritožnice.¹¹

9Ne drži trditev pritožnice, da je sodišče brez utemeljitve znižalo nujni delež z višine 143.805,20 EUR na 140.699,01 EUR. Sodišče je najprej v 15. točki obrazložitve ugotovilo, da je delež oporočnega razpolaganja, ki je namenjen dediču A. A., 97,84 %, delež, namenjen dedinji B. A., pa 2,16 %. Skladno s prvim odstavkom 36. člena ZD, ki ga sodišče prve stopnje pravilno citira v 16. točki obrazložitve, bi se oporočna razpolaganja zmanjšala od vseh oporočnih razpolaganj (torej v konkretnem primeru tistih, ki so bila namenjena A. A. in B. A.), ker pa je pritožnica izjavila, da ji je B. A. že poplačala nujni delež, ki bi sicer odpadel nanjo (torej se je pritožničino prikrajšanje nujnega deleža zmanjšalo za 2,16 %), se je nujni delež uveljavljal le od oporočnih razpolaganj v korist A. A. Od njegovih oporočnih razpolaganj bi pritožnica morala dobiti poplačanih 97,84 % svojega prikrajšanja nujnega deleža, 97,84 % od 143.805,20 EUR pa je ravno 140.699,01. Navedeno obrazložitev je sodišče prve stopnje podalo v 15. in 16. točki obrazložitve in sodišče druge stopnje je na podlagi te obrazložitve lahko preizkusilo pravilnost odločitve. Kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, ki jo smiselno uveljavlja pritožnica, tako ni podana, stališče sodišča prve stopnje pa je tudi materialnopravno pravilno.

Sklepno:

10Pritožnica je v svoji pritožbi na več mestih zatrjevala, da je njen nujni delež znašal 171.861,64 EUR in da je prikrajšanje njenega nujnega deleža znašalo 148.729,76 EUR. Kot je sodišče obrazložilo zgoraj, je sodišče pravilno poračunalo obračunsko vrednost zapuščine (pravilno je od aktive zapuščine odštelo stroške cenitve in stroške pogreba) in pravilno izračunalo nujni delež. V ta nujni delež je tudi pravilno vštelo, kar je pritožnica prejela na podlagi oporoke, ter delež, s katerim zapustnica ni razpolagala in glede katerega med dediči ni bil sklenjen dedni dogovor. Nujni delež je zaradi sklenjenega delnega dednega dogovora pritožnica zahtevala le še od oporočnih razpolaganj v korist dediča A. A. Sodišče je zato pravilno ugotovilo, za kolikšen del se morajo zmanjšati oporočna razpolaganja v korist dediča A. A.

11Upoštevajoč vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni, sodišče pa tudi ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

¹ Uradni list SRS, št. 15/76 in nadaljnji, v nadaljevanju ZD.
² VSL sklep II Cp 9/2017 z dne 5. 4. 2017. O morebitni povrnitvi stroškov, povezanih s cenitvijo (za kar se smiselno zavzema pritožnica), se odloča pri odločanju o skupnih stroških zapuščinskega postopka.
³ Obračunska vrednost zapuščine bi v tem primeru znašala 1.014,721,28 EUR (in ne 1.014.359,78 EUR), nujni delež 169.120,21 EUR, znesek, za katerega bi bilo potrebno zmanjšati oporočna razpolaganja, 143.865,45 EUR, od tega znesek, za katerega je potrebno zmanjšati oporočna razpolaganja dediča A. A., 140.757,95 EUR, to pa predstavlja predstavlja 14,5 % zneska 970.253,87 EUR, kolikor oporočnih razpolaganj je prejel dedič A. A. (delež, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa je prav tako 14,5 %).
⁴ Pri tem navede, da je to izjavila sodnica D. D., pri čemer iz spisa taka izjava sodnice ne izhaja, tudi sicer pa izjava sodnice (ki v tej zadevi niti ni izdala izpodbijanega sklepa o dedovanju) ne predstavlja zavezujočega mnenja, ker je sodišče pri odločanju vezano le na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS).
⁵ K. Zupančič in V. Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana 2009, str. 231.
⁶ Iz pritožbene navedbe, da bo zapustnica pustila dovolj denarja za pogreb in pogostitev, pa nenazadnje izhaja, da je zapustnica stroške za pogreb zagotovila v okviru svoje zapuščine in je tudi iz tega razloga logično, da se v konkretnem primeru upoštevajo kot pasiva zapuščine.
⁷ Prim. VSL Sklep II Cp 1344/2022 z dne 7. 9. 2022.
⁸ Očitne pisne napake in pomote lahko sodišče kadarkoli popravi s popravnim sklepom, na predlog stranke ali po uradni dolžnosti (328. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom ZD).
⁹ Naslov 146. člena ZD je Odstop dednega deleža pred delitvijo, tako da je dikcija, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, da je pritožnica svoj delež odstopila, ustrezna.
¹⁰ Oporočna razpolaganja se zmanjšajo v enakem razmerju, ne glede na njihovo naravo in njihov obseg in ne glede na to, ali so v eni oporoki ali v več oporokah, če iz oporoke ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek 36. člena ZD).
¹¹ Iz pritožbe sicer ni razbrati, da bi pritožnica ugovarjala sami vsebini delnega dednega dogovora (zatrjuje pisne napake in napačno rabo izrazov), vendar sodišče vseeno pojasnjuje pritožnici, da v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju, v katerega je dedni dogovor le povzet, pritožnica sklenjenega dogovora ne more izpodbiti, ker ima učinek sodne poravnave, sodno poravnavo pa je mogoče izpodbijati le z izrednim pravnim sredstvom - tožbo za razveljavitev sodne poravnave (392. in 393. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD; glej tudi VSL sklep I Cp 2718/2013 z dne 15. 1. 2014).