VSL Sklep III Cp 1719/2024

I. Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem delu, to je v II. in III. točki izreka, potrdi.

1Sodišče prve stopnje je pod I. točko izpodbijanega sklepa sklenilo, da se razdružita primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - listine o uskladitvi ZK - stanja z dejanskim o prenosu lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 36/4 k. o. X, in podredni tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice tožnikov na nepremičnini parc. št. 36/4 k. o. X. Odločilo je še, da Okrajno sodišče v Kranju ni pristojno za odločanje v predmetni zadevi (II. točka izreka sklepa), ter da bo po pravnomočnosti tega sklepa primarni tožbeni zahtevek skupaj s predlogom za izdajo začasne odredbe posredovan v reševanje gospodarskemu oddelku Okrožnega sodišča v Kranju, podredni tožbeni zahtevek pa Okrajnemu sodišču na Vrhniki (III. točka izreka sklepa).

2Tožnika sklep izpodbijata s pravočasno pritožbo. Navajata, da postavljena tožbena zahtevka umikata, ker ne želita voditi dveh tožb na različnih sodiščih ter da vlagata nove tožbene zahtevke in dopolnjujeta predlagano začasno odredbo.

3Pritožba delno ni dovoljena, delno pa ni utemeljena.

4Tožnika s pritožbo izpodbijata celoten sklep. V delu, ki se nanaša na odločitev o razdružitvi primarnega in podrednega tožbenega zahtevka (pod I. točko izreka sklepa), pritožba ni dovoljena. Gre namreč za sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe (8. točka prvega odstavka 270. člena v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Del pritožbe, s katerim je izpodbijan ta del sklepa, je zato potrebno zavreči (1. točka 365. člena, 366. člen ter 343. člen ZPP).

5Preostali del odločitve pa pritožba neutemeljeno izpodbija. Pristojnost se namreč določi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (drugi odstavek 17. člena ZPP).

6Ob neizpodbijani ugotovitvi, da sta na strani obeh pravdnih strank dva subjekta, na aktivni gospodarska družba in fizična oseba, na pasivni pa občina in gospodarska družba, gre res za gospodarski spor kot je to materialnopravno pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 481. člena in 484. člen ZPP). Zato o primarnem tožbenem zahtevku za ugotovitev ničnosti pogodbe (o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim), ki je obligacijskopravni zahtevek, ni pristojno odločati okrajno, temveč okrožno sodišče (32. člen ZPP). Za odločanje o podrednem tožbenem zahtevku, kjer gre za spor o stvarni pravici na nepremičnini, pa prvostopno sodišče ni pristojno odločati, ker ni okrajno sodišče, na območju katerega leži sporna nepremičnina (drugi odstavek 481. člena, drugi odstavek 32. člena ter 57. člen ZPP). Tudi prvostopni odločitvi o krajevno pristojnih sodiščih, katerima bosta zahtevka odstopljena v nadaljnje pristojno postopanje, sta pravilni (47., 48., 49. in 57. člen ZPP).

7Pritožbeno zatrjevane okoliščine, nastale po izdaji izpodbijanega sklepa, na presojo njegove pravilnosti nimajo vpliva. Zato jih ni moč upoštevati (337. in 366. člen ZPP).

8Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kateri od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma, se je preostali del pritožbe izkazal za neutemeljenega. Zato je bilo potrebno sklep v še izpodbijani II. in III. točki izreka potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).