VSL Sklep IV Cp 1342/2024

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca zoper I. točko izpodbijanega sklepa se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za nadomestitev soglasja nasprotnega udeleženca za prepis ml. A. A. s šolskim letom 2024/2025 v Osnovno šolo X. zavrne.

II. Pritožbama zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se delno ugodi in se v tem delu izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi:

"II. Stiki ml. A. A., dogovorjeni s sodno poravnavo P 817/2019 IV, ki sta jo udeleženca sklenila 20. 12. 2019 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, se glede preživljanja dni med delavniki in vikendi, to je prvih šest alinej 3. točke poravnave, spremenijo tako, da je A. A. pri nasprotnem udeležencu od nedelje od 19.00 ure, ko ga predlagateljica pripelje k nasprotnemu udeležencu, na vsake tri tedne pa od sobote od 19.00 ure, ko ga nasprotni udeleženec pride iskat k predlagateljici, do četrtka zjutraj, ko gre A. A. v šolo, od četrtka po šoli do nedelje do 19.00 ure, vsak tretji vikend pa do sobote do 19.00 ure, preživi A. A. s predlagateljico;

v ostalem, to je med prazniki in počitnicami, pa A. A. preživlja čas s staršema na način, kot je bilo dogovorjeno v sodni poravnavi."

Tak način izvajanja stikov se začne v nedeljo, 10. 11. 2024.

V ostalem se pritožbi glede stikov zavrneta.

III. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za prepis sina A. A., rojen ... 2015, v Osnovno šolo X. s šolskim letom 2024/2025 (točka I izreka) in odločilo, da se stiki A. A. z nasprotnim udeležencem, ki so bili dogovorjeni s sodno poravnavo z dne 20. 12. 2019, spremenijo tako, da potekajo prve tri vikende v mesecu od petka po šoli do nedelje do 19.30 ure, ko ga prevzame mati, en dan med tednom popoldan, ko ga oče prevzame v šoli, do 19.00 ure, ko ga mati prevzame na očetovem domu, celotne jesenske in zimske počitnice, v ostalem (med velikonočnimi prazniki, božično novoletnimi počitnicami in prvomajskimi počitnicami ter poletnimi počitnicami) pa ostanejo stiki enaki kot do sedaj (točka II izreka). V preostalem je predlog predlagateljice zavrnilo (točka III izreka) in odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka (točka IV izreka).

2Pritožujeta se oba udeleženca. Predlagateljica izpodbija II. točko izreka prvostopenjskega sklepa, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani del sklepa spremeni tako, da vikend stiki med otrokom in nasprotnim udeležencem potekajo vsak drugi vikend, ko ga oče v petek prevzame po pouku v šoli, do nedelje do 19.00 ure ter da se določi točen dan v tednu, ko se izvede stik A. A. z očetom. Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper I. točko in prvo ter drugo alinejo II. točke izreka prvostopenjskega sklepa zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka, s predlogom, da pritožbeno sodišče predlog za nadomestitev soglasja za prepis A. A. zavrne in odloči, da A. A. čas s staršema preživlja en teden z enim, drug teden z drugim; podredno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Oba zahtevata povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3Predlagateljica navaja, da v izpodbijanem sklepu določeni stiki onemogočajo A. A.-ju občutek predvidljivosti, stabilnosti in pravice do zdravega in stabilnega razvoja. Spregledan je ključni moment njegovega psihičnega stanja. Skrb za A. A. je na njej, skrbi za redno izpolnjevanje šolskih in obšolskih obveznosti, nudi mu stabilen in varen dom, oče pa je kot tetraplegik omejen glede izvrševanja aktivnosti in skrbi za A. A. Pravica do izvrševanja stika z otrokom med vikendom pripada tudi njej. Če obstane izpodbijana ureditev, bo s sinom večino časa le tri popoldneve med tednom, ko so na sporedu le šolske obveznosti in učenje. Takšen režim stikov favorizira nasprotnega udeleženca. Med vikendi so nogometni turnirji, na katere nasprotni udeleženec A. A. ne vozi, prav tako ne na treninge, čeprav A. A.-ju nogomet veliko pomeni. Točen dan za izvajanje stikov med tednom je treba določiti, da se vzpostavi stalen režim in izogne konfliktom med udeležencema. Tedenski stik naj se določi vsako sredo. Omejevanje preživljanja jesenskih in zimskih počitnic zgolj z očetom ni v otrokovo najboljšo korist. Sodišče je arbitrarno kompenziralo dovolitev prešolanja z določitvijo več stikov z očetom med počitnicami. Otroku je s tem onemogočeno, da bi z mamo hodil npr. na smučanje, drsanje, ipd., česar nasprotni udeleženec otroku ne bo mogel nuditi v taki meri kot ona. Treba je ohraniti stike med počitnicami, kot je določeno v sodni poravnavi. Izpodbija tudi odločitev, da mora za izvajanje stikov med jesenskimi in zimskimi počitnicami ona pripeljati otroka k nasprotnemu udeležencu in ga po koncu stika tam prevzeti. Nasprotni udeleženec je tekom postopka izpostavljal, da lahko poskrbi za redno izvajanje stikov in za prevoz za izvedbo stikov. Treba je vzeti v obzir, da ko bo A. A. prešolan, bo vsekakor zamenjala službo in jo bo imela blizu svojega doma. A. A. ima čustvene težave, zaradi katerih je bil že v obravnavi pri dr. B. B., pa se je nasprotni udeleženec odločil, da mu to ni po godu in je zdaj A. A. v čakalni vrsti za leto dni.

4Nasprotni udeleženec v pritožbi v zvezi s prešolanjem na drugo osnovno šolo navaja, da A. A. že tretje šolsko leto obiskuje podružnično šolo v C. in se je prilagodil na šolsko delo ter vzpostavil stike z vrstniki, s katerimi se vsakodnevno druži in igra v bližnjem gozdu. Tudi v matični šoli bo pretežno z istimi vrstniki, s katerimi je po začetnih težavah sedaj razvil dobre medsebojne stike. Sodišče je poročila šole v izpodbijani sklep vneslo tako, da je povzemalo samo negativne ugotovitve iz začetka leta 2023. Preselitev matere v drug kraj ne more pogojevati prešolanja otroka. Očeta je o selitvi obvestila tik pred zdajci in brez njegovega soglasja uredila spremembo stalnega prebivališča otroka. S tem je povzročila situacijo, v kateri je sedaj A. A.; svoje potrebe je postavila pred otrokove. Ker je A. A. v kratkem obdobju doživel veliko sprememb, mu vključitev v popolnoma nov razred, v katerem so že oblikovane vrstniške skupine, ne bi bila v korist. Možnost, da bo sprememba šolanja pri A. A. povzročila dodatne čustvene težave, je dodaten razlog, da ostane v dosedanjem šolskem okolju. Menjava šolskega okoliša za A. A. ne bi bila koristna. Iz dokazov, na katere se je oprlo sodišče prve stopnje, to je mnenje CSD in klinično psihološko poročilo klinične psihologinje dr. B. B., ni jasno razvidno, kako je A. A. vpet v novo življenjsko okolje pri materi in kakšne so njegove zmožnosti prilagajanja na novo okolje, želje glede šolanja, obiskovanja prostočasnih dejavnosti, druženja, itd. Na CSD je bil z otrokom opravljen psihološki pogovor, v katerega starša ne moreta vpogledati, zato ne more vedeti, kaj je A. A. povedal na CSD. Odločitve sodišča ne more preveriti, saj tudi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa niso povzeti deli izjav iz razgovora z otrokom. Kljub jasnim napotkom višjega sodišča prvostopenjsko sodišče ni preverjalo navedb predlagateljice glede pomoči pri varstvu oziroma skrbi za A. A. Ker se predlagateljica vozi na delo v D., je upravičeno zaskrbljen, da bo A. A. pogosto ostal brez varstva in prepuščen sam sebi. Glede na vse navedeno vztraja, da bi bilo koristneje za A. A., da bi ostal v sedanji osnovi šoli in s tem v okolju, kjer mu je oče vselej na voljo, saj ne hodi na delo. Odločitev za prešolanje mora temeljiti na ugotovitvi, da je prešolanje otroku v korist in ne na ugotovitvi, kje živi predlagateljica. Kako bi prešolanje vplivalo na A. A., bi najbolj strokovno ocenil izvedenec. Mnenje dr. B. B. ni ustrezno nadomestilo izvedenskemu mnenju. Tudi mnenje CSD ne more povsem nadomestiti izvedenskega mnenja, saj zaposleni na CSD nimajo takih znanj in usposobljenosti, kot izvedenci klinične psihologije. Razen tega je mnenje CSD z dne 17. 10. 2023 pomanjkljivo, saj ne ugotavlja ključnih dejstev in dejanskega stanja, ki bi izkazovalo, kakšna je največja korist otroka v konkretnem primeru in kako bi prešolanje vplivalo na otroka.

5Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo predlagateljice, predlaga njeno zavrnitev. Glede na to, da je že vseskozi dogovorjeno in usklajeno, da se stiki A. A. z obema staršema izvajajo enakovredno, pa tudi A. A. se stikov z očetom veseli, ga pritožbeno izpodbijanje v sklepu določenih stikov čudi. Kljub invalidnosti je sposoben poskrbeti za A. A.-jeve potrebe in varstvo. Predlagateljica z vzpostavljanjem dvoma v zmožnost starševstva nasprotnega udeleženca zaradi invalidnosti, čeprav je bilo to že ovrženo, sigurno ne sledi največji koristi A. A. Njene navedbe, da je skrb za otroka le na njej, nikakor ne držijo. Del šolskih obveznosti ostaja tudi za vikende. Pri izbiri kraja, kamor je predlagateljica vpisala A. A.-ja v nogometni klub, ni upoštevala kraja bivanja očeta. Z urnikom treningov in tekmovanj ga ni seznanila. Primarno se zavzema za ureditev stikov izmenično pri vsakem od staršev po en teden, podredno pa se strinja z odločitvijo sodišča.

6Predlagateljica v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca predlaga višjemu sodišču, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne. V zvezi s prešolanjem A. A.-ja izpostavlja, da se bo moral na matično šolo voziti z avtobusom in ne bo imel istih sošolcev, kot jih ima sedaj. Ustvarjanje vtisa, da bo imel A. A. iste sošolce, je poskus nasprotnega udeleženca, kako obdržati svoj prav, ki ni skladen z najboljšimi interesi in potrebami sina. A. A. ima čustvene težave, čimprej potrebuje psihološko pomoč, ki jo je oče preprečil, zato A. A. še vedno čaka nanjo. Nasprotni udeleženec postavlja lastne koristi pred koristi otroka. A. A. želi igrati nogomet in je vključen v NK E., druži se z vrstniki na bližnjem igrišču in pri njej živi v hiši z vrtom. Stres ob prešolanju je kratkoročen, ni primerljiv s stresom, ki ga A. A. doživlja že nekaj let in se kaže na več področjih. Nasprotni udeleženec veliko menja osebne asistente, zato A. A. nikoli ne ve, kdo bo v hiši, ko pride k očetu.

7Pritožbi sta delno utemeljeni.

8Udeleženca postopka sta se s sodno poravnavo dogovorila za izvajanje skupnega starševstva na način, da sin A. A., ki je bil takrat star štiri leta, preživlja 2 dni pri enem, nato 2 dni pri drugem, nato 3 dni pri prvem staršem in tako izmenjaje naprej, praznike in počitnice preživlja izmenično pri enem in drugem staršu, poletne počitnice pa izmenično po 15 dni strnjeno. Predlagateljica se je aprila 2022 iz kraja, v katerem je takrat A. A. obiskoval 1. razred podružnične osnovne šole, preselila v približno 60 kilometrov oddaljen kraj. Ker se nasprotni udeleženec ni strinjal s prešolanjem sina v šolo v kraju, kjer sedaj živi predlagateljica in ima tudi A. A. (skladno s sodno poravnavo) prijavljeno stalno prebivališče, je vložila predlog po 151. členu Družinskega zakonika (DZ) za nadomestitev soglasja nasprotnega udeleženca za prešolanje A. A.-ja. Predlagala je tudi spremembo s sodno poravnavo določenih stikov tako, da imata A. A. in nasprotni udeleženec stik vsako sredo popoldan in vsak drugi vikend od petka popoldne do nedelje do 18.00 ure, stiki med prazniki in počitnicami pa naj ostajajo nespremenjeni. Pojasnila je, da je nasprotni udeleženec zaradi posledic nesreče junija 2021 gibalno hudo oviran, je tetraplegik ter da mora A. A.-ja, ko je skladno s sodno poravnavo pri njej, med delovniki zjutraj približno eno uro voziti v šolo, A. A. je večkrat zaspan in med vožnjami mu je slabo. Da je treba režim prehajanja A. A.-ja k enemu in drugemu staršu spremeniti, se strinja tudi nasprotni udeleženec. Meni, da so menjave prepogoste, in predlaga, naj bo otrok en teden pri enem, drug teden pri drugem staršu. Višje sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da so se razmere od sklenitve sodne poravnave tako spremenile, da je zaradi koristi A. A.-ja nujna izdaja nove odločbe o stikih; pravna podlaga te odločitve je osmi odstavek 141. člena DZ.

9Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 5. 2023 predlogu predlagateljice v celoti ugodilo, pritožbeno sodišče pa je ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca in s sklepom IV Cp 1441/2023 razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek z navodilom, da mora dopolniti dokazni postopek. Opozorilo je, da mora ugotoviti otrokove značilnosti, okoliščine, razmere in pogoje, v katerih otrok živi in se razvija, da se morajo interesi staršev podrediti otrokovemu interesu in na otrokovo pravico do izražanja svojega mnenja (prvi odstavek 143. člena DZ) ter na določila 96. člena ZNP-1.

10Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku sicer naložilo CSD, da opravi psihološki pogovor z ml. A. A., a se do njegovih izjav v izpodbijanem sklepu ni opredelilo. Očitno zato ne, ker je CSD na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 177. člena DZ odločil, da starša nimata vpogleda v zapis psihološkega pogovora z otrokom. Ravnanje sodišča je napačno. Pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka sodišče upošteva otrokovo mnenje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice (prvi odstavek 158. člena DZ). Diskrecijska pravica CSD, da staršema zavrne vpogled v izjavo otroka¹, ne sme biti vzrok, da se izjava otroka enostavno prezre. Sodišče mora presoditi, ali obstajajo utemeljeni razlogi za to, da se otrokova izjava ne upošteva.

11Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izjave, ki jo je A. A. skladno s 96. členom ZNP-1 podal na CSD, višje sodišče pa je na seji senata podvomilo tudi v pravilnost ugotovitve relevantnega dejanskega stanja, je sklenilo, da razpiše glavno obravnavo in dopolni dokazni postopek (drugi odstavek 347. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Na obravnavi je povzelo vsebino izjave A. A.-ja na CSD in ponovno zaslišalo oba udeleženca. Angažiranje izvedenca kliničnega psihologa (predlog nasprotnega udeleženca) po mnenju pritožbenega sodišča ni potrebno. Dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, izhajajo iz mnenj CSD in klinično psihološkega poročila dr. B. B. Materialnopravno presojo ugotovljenih dejstev pa mora opraviti sodišče, ne izvedenci.

12CSD ne presoja, pač pa sodišču pomaga pri ugotavljanju okoliščin, ki so relevantne za odločitve v družinskih zadevah. Njegova naloga je, da sodišču posreduje ugotovitve o dejstvih, za ugotovitev katerih je potrebno posebno znanje, ki ga imajo strokovni delavci CSD. Z vidika materialnega prava pa dejstva, ki izhajajo iz mnenja CSD, presodi sodišče. Skladno z določili 108. člena ZNP-1 ima mnenje CSD izvedeniškemu mnenju primerljivo dokazno moč in je enako kot vsa mnenja strokovnjakov podvrženo dokazni presoji sodišča. Pri sprejemu odločitve mora sodišče dejstva, ki izhajajo iz mnenja CSD, obravnavati v povezavi z drugimi dokazi in podatki spisa. Po prepričanju pritožbenega sodišča 8. členu ZPP skladna, vsestranska presoja okoliščin konkretnega primera ne utemeljuje odločitve, kakršno je sprejelo prvostopenjsko sodišče.

13Utemeljenih razlogov, da se izjava, ki jo je podal A. A. na razgovoru s psihologinjo na CSD o tem, kje se želi šolati, ne upošteva, ni. Po vpogledu v zapis psihološkega pogovora s F. F. (priloga C11) je višje sodišče ugotovilo, da je A. A. glede tega enako kot psihologinji na CSD povedal že pred tem. Povzetki njegovih izjav so v poročilih, ki so v spisu in sta udeleženca z njimi seznanjena. Ne udeleženca ne CSD niso izrazili dvoma v sposobnost A. A.-ja razumeti pomen in posledice izjav o tem, kje želi biti in kaj želi početi. Tudi sodišče nima pomislekov, da je A. A., ki je v času razgovora hodil v tretji razred osnovne šole in nič ne kaže, da bi imel razvojne ali druge primanjkljaje ali bil pod močnim vplivom enega od staršev ali kakšne druge osebe, sposoben izraziti svoje želje. Če je to, kar si želi, zanj tudi koristno, pa mora presoditi sodišče. Glavno vodilo pri odločitvah sodišča je namreč korist otroka (7. člen DZ).

14V podatkih spisa ni opore za trditve predlagateljice, da bo za sina bolje poskrbljeno, če bo v resnici stalno živel z njo, z očetom pa imel le stike.

15Nobenega podatka, ki bi nakazoval, da nasprotni udeleženec nima ustreznih starševskih kapacitet, ni. Tako CSD kot dr. B. B. sta ocenila, da sta oba starša zmožna poskrbeti za A. A.-ja, A. A. pa ima oba rad in se pri obeh dobro počuti. Nasprotni udeleženec lahko kljub invalidnosti primerno poskrbi za sina. Je invalidsko upokojen in ima zagotovljeno stalno pomoč osebnih asistentov. Zakon o osebni asistenci kot storitev, ki jo nudijo osebni asistenti, določa tudi pomoč pri oskrbi in negi otroka uporabnika/starša ob njegovi prisotnosti in navodilih (3. alineja točke B prvega odstavka 7. člena). Da po navodilih nasprotnega udeleženca poskrbijo za A. A.-ja, sta izpovedali osebna asistentka nasprotnega udeleženca G. G. in H. H., ki v okviru socialnovarstvene storitve pomoč na domu vskoči kot pomoč nasprotnemu udeležencu v primeru, ko osebni asistent zboli ali je zadržan iz drugih razlogov. Res je sicer, da se osebni asistenti nasprotnega udeleženca pogosto menjavajo, kar je za A. A.-ja moteče. A to po prepričanju pritožbenega sodišča ni odločilno. V okolju, kjer živi od rojstva, torej ga je navajen, ob stalni prisotnosti očeta, ki ga podpira, je menjavanje osebnih asistentov sicer lahko moteče, ne pa tudi škodljivo za A. A.-ja.

16Tudi za prepričanje predlagateljice, da je že sedaj celotna skrb za A. A.-ja na njej, v podatkih spisa ni opore. Tako iz poročil šole kot iz poročil CSD, pa tudi iz klinično psihološkega mnenja izhaja, da se za A. A. in njegov razvoj zanimata in skrbita oba starša. Da za A. A.-ja skrbita oba, povsem nedvoumno izhaja iz njunih izpovedb, da tudi nasprotni udeleženec dobro poskrbi za A. A.-ja, so potrdile vse zaslišane priče. Tudi nasprotni udeleženec z njim dela za šolo.

17Ob obisku CSD na domu očeta je A. A. povedal, da si zaradi bližine prijateljev in doma dedka želi hoditi v šolo, ki jo je tedaj že obiskoval (Poročilo CSD na list. št. 162 spisa). Da ima zanj veliko vrednost vključevanje v vrstniško skupino in preživljanje časa s prijatelji, izhaja iz mnenj strokovnjakov (dr. B. B., CSD). Ob razgovoru s svetovalno delavko šole (poročilo Osnovne šole J. v prilogi C7) je A. A. izrazil bojazen, da se bo moral prešolati. Tudi ob razgovoru s psihologinjo na CSD je na vprašanje, če bi zamenjal šolo, odgovoril, da ne. Dodal je, da potem ne bi več videl očija. Za razgovor z A. A.-jem je psihologinja na CSD uporabila otroku prilagojene psihološke tehnike, risalne preizkušnje, projekcijske tehnike in lestvice. Gre za enake metode, kot jih uporabljajo izvedenci. Višje sodišče zato v pristnost izjave ne dvomi.

18Iz poročil šole, kliničnopsihološkega poročila dr. B. B., mnenj CSD in zaslišanj obeh udeležencev izhaja, da A. A. nima dobrih prilagoditvenih zmožnosti. V šoli se sprva ni počutil dobro, ni se počutil sprejet med sošolci. Po posredovanju razredničarke so te težave izzvenele - v razredu je imel prijatelje (poročilo svetovalne delavke OŠ J. z dne 18. 12. 2023, v prilogi C13). Za nasprotnega udeleženca ni sporno, da se A. A. težko prilagaja novim situacijam. Da je temu res tako, se da razbrati tudi iz zaslišanj predlagateljice, saj opisuje težave in nelagodje ob vstopu v podružnično šolo v C. in ko je pričel hoditi v matično šolo na J. Učiteljici sta A. A.-jeve zmožnosti prilagajanja na socialnem področju ocenili kot podpovprečne (kliničnopsihološko poročilo dr. B. B. z dne 7. 2. 2023). Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje nasprotnemu udeležencu, da z vključitvijo v popolnoma nov razred, v katerem so že oblikovane vrstniške skupine, ne bi bila zasledovana največja korist A. A.-ja.

19Predlagateljica je zaposlena s polnim delovnim časom, torej ima 8 urni delavnik, razen tega za pot v službo in nazaj potrebuje vsak dan najmanj dve uri. Pojasnila je sicer, da ima prilagodljiv delovni čas in gre lahko, če mora po A. A.-ja, prej iz službe ter da dela tudi od doma. Vendar pa mora, če gre prej iz službe, to nadoknaditi kakšen drug dan in dejstvo je, da vsak dan ne more delati od doma. Njene navedbe, da se bo zaposlila bliže kraju bivanja, niso upoštevne, ker sodišče upošteva dejansko stanje, kakršno je ob koncu glavne obravnave. V kraju, kamor se je preselila, nima bližnjih sorodnikov ali drugih ljudi, na katere bi bil A. A. navajen in navezan. Predlagateljičini starši in hčerka, ki ima že svojo družino, živijo v precej oddaljenih krajih. Tudi hčerka K. K. ne živi več stalno s predlagateljico, k njej prihaja le občasno. Zato so utemeljeni pomisleki nasprotnega udeleženca, da bi A. A., če bi hodil v šolo v X., bil med tednom pogosto sam doma in zanj v primeru, ko bi rabil pomoč, ne bi bilo poskrbljeno. Kot je razvidno iz izpovedbe predlagateljice na pritožbeni glavni obravnavi, bi se morala, če bi bilo treba po A. A. v šolo med poukom, obrniti na sosede. Nasprotni udeleženec je A. A.-ju ves čas na voljo, saj ne hodi v službo. Kljub gibalni oviranosti je (ob pomoči osebnih asistentov) sposoben poskrbeti zanj. Poleg tega v istem kraju živijo tudi oče, brat in sestrična nasprotnega udeleženca. A. A. ima z vsemi stalne kontakte. Nasprotnemu udeležencu tako lahko v zvezi s skrbjo za A. A. pomagajo prijatelji in sorodniki (izpovedba L. L. in M. M.), ki jih A. A. dobro pozna. To pomeni, da lahko nasprotni udeleženec poskrbi za A. A.-ja, ko pride iz šole. Tudi v primeru, če je treba po A. A.-ja v šolo (če zboli, se poškoduje), lahko za to relativno hitro primerno poskrbi. Možnosti predlagateljice za tovrstno skrb za sina so slabše. Tudi osebnega zdravnika ima A. A. še vedno istega kot pred preselitvijo predlagateljice v M.

20Matična šola na J. je sicer bolj oddaljena od prebivališča očeta, kot šola v X. od prebivališča mame, kar pa ni odločilno, saj pot v šolo na J. glede na dobre avtobusne povezave ne predstavlja nobenega problema.

21Zaradi gibalne oviranosti nasprotni udeleženec sam z otrokom ne more izvajati športnih in drugih z gibanjem povezanih prostočasnih aktivnosti. Sodišče verjame predlagateljici, da A. A. zelo rad igra nogomet. To potrjujejo tudi poročila šole. Športna aktivnost je koristna za A. A. V nogomet je vključen v okolju mame. Na pritožbeni obravnavi je pojasnila, da ima treninge ob torkih, četrtkih in petkih, ob vikendih pa ima tekme. Če ne hodi na treninge, ne more iti na tekmo. Dejstvo je, da ga na tekme, ki so med vikendi, lažje vozi predlagateljica. Nasprotni udeleženec je sam povedal, da prevoza zase in posledično za A. A.-ja ne more vedno zagotoviti.

22Čustvene težave A. A.-ja so posledica več zanj stresnih dejavnikov, k katerim sta pripomogla oba starša. Obremenjujoč za A. A.-ja je predvsem njun konflikten odnos, zato sodišče apelira na njiju, naj v dobro otroka pričneta konstruktivno sodelovati pri skrbi zanj. Na odločitev glede nadomestitve soglasja nasprotnega udeleženca za prešolanje in razporeditev časa, ki ga bo otrok preživljal s staršema, ki oba ustrezno zadovoljujeta otrokove potrebe, pa to, da nista bila soglasna glede terapij in h kateremu terapevtu bo hodil, ne vpliva. Ni podan predlog po 151. členu DZ za nadomestitev soglasja za izvajanje terapije.

23Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče meni, da prešolanje A. A.-ju ne bi bilo v korist, zato je pritožbi nasprotnega udeleženca zoper odločitev v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ugodilo in spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je predlog za nadomestitev soglasja zavrnilo.

24Po mnenju pritožbenega sodišča je v okoliščinah konkretnega primera odločitev sodišča prve stopnje o stikih A. A.-ja s staršema materialnopravno zmotna. V tem delu je treba ugoditi pritožbama obeh udeležencev in sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se s sodno poravnavo dogovorjen način izvajanja stikov A. A.-ja s staršema med delavniki in vikendi spremeni. Glede na opisane okoliščine konkretnega primera bo A. A.-ju v največjo korist, da je pri predlagateljici takrat, ko ima treninge nogometa - četrtek in petek po šoli, pri nasprotnem udeležencu pa ostale dni med tednom. Tako se bo moral zgodaj zjutraj v šolo voziti le enkrat na teden. Predlagateljica lažje kot nasprotni udeleženec ugodi A. A.-ja želji, da ga vozi na tekme, sama lahko kam gresta in lažje kot nasprotni udeleženec z njim počne druge, z gibanjem povezane stvari. Za take aktivnosti je običajno čas med vikendi. Med tednom pa bo A. A.-jeve koristi zadovoljeval nasprotni udeleženec s pomočjo asistentov. Lahko mu pomaga pri domačih nalogah in učenju ter omogoči, da se tudi po pouku druži s sošolci in ostalimi vrstniki. Kadar bo lahko organiziral prevoz, naj mu omogoči obisk treninga nogometa ob torkih. Na vsake tri tedne pa bosta skupaj preživela tudi del vikenda (soboto zvečer in nedeljo). Za vožnje lažje poskrbi predlagateljica, ki je z odselitvijo tudi povzročila, da se mora A. A. veliko voziti. Vožnje so del vsakdanjega življenja, zato je prav, da tudi oče na vsake tri tedne poskrbi za prevoz A. A.-ja. Predlagateljica se utemeljeno zavzema, da se ohrani izvajanje stikov med počitnicami, kot je bilo določeno v sodni poravnavi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi P 817/2019. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da spreminjanje s poravnavo dogovorjenega načina preživljanja časa med počitnicami (med šolskim letom in poletnimi), ni potrebno. A. A. bo še naprej počitnice s staršema preživljal enakovredno. Tako bo oče, pri katerem po novi ureditvi A. A. preživi manj dni, ko ni pouka, še vedno imel veliko možnosti preživljati z njim tudi prosti čas. Na vsake tri tedne bo z njim preživel sobotni večer in noč na nedeljo ter celo nedeljo. Na ta način je višje sodišče ugotovljenim okoliščinam konkretnega primera čim bolj primerno uravnotežilo stike otroka s staršema. Pri očetu večkrat prespi kot pri mami, pri kateri bo preživel več časa ob dela prostih dneh. Večerna in jutranja rutina ter stik otroka s staršem ob tem so primerljivi stiku ob dela prostih dneh. Ob tako določenih stikih bosta oba starša vpeta v otrokovo šolsko delo in prostočasne dejavnosti.

25Višje sodišče je o pritožbenih stroških skladno s 101. členom ZNP-1 odločilo po prostem preudarku. Ker postopek teče zaradi ugotavljanja koristi otroka udeležencev, je odločilo, da tudi pritožbene stroške krijeta vsak svoje.

¹ Gl. komentar k 177. členu v: Komentar Družinskega zakonika, prof. dr. Barbara Novak (Red), Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019, stran 600.