VSM Sodba II Kp 39528/2023

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Murski Soboti obdolžena A. A. in B. B. spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja ropa v sostorilstvu po prvem odstavku 206. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter obdolženemu A. A. ob upoštevanju omilitvenih določil izreklo kazen štiri mesece zapora, v katero mu je po prvem odstavku 56. člena KZ-1 vštelo čas pridržanja ter čas prestan v priporu, in sicer od 5. 6. 2023 od 21.50 ure do 18. 9. 2023 do 14.30 ure. Na podlagi 74. in 75. člena KZ-1 mu je odvzelo protipravno pridobljeno premoženjsko korist v znesku 6,90 EUR, na podlagi 73. člena KZ-1 pa tudi pištolo črne barve z napisom BLOW TR 92 s pripadajočim nabojnikom. Obdolženi B. B. je po 57., 58. in 59. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere ji je določilo kazen štiri mesece zapora ter ji (ob upoštevanju s sodbo Okrajnega sodišča v Lendavi II K 42158/2022 z dne 6. 7. 2022 določene kazni šest mesecev zapora) na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 določilo enotno kazen devet mesecev zapora in preizkusno dobo treh let. Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je oškodovanko C. C. s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 3.500,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v celoti napotilo na pravdo. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je oba obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter hkrati odločilo, da potrebni izdatki obeh obdolžencev in nagrada zagovornika odvetnika Č. Č. (97. člen ZKP), bremenijo proračun, o stroških in nagradi zagovornika, odvetnika D. D. pa bo odločila Služba za brezplačno pravno pomoč. Odločilo je še, da sta obdolženca nerazdelno dolžna plačati stroške pooblaščenca oškodovanke, odvetnika E. E., o katerih bo v primeru eventualne priglasitve odločeno s posebnim sklepom, obdolžena B. B. pa je na podlagi 94. člena ZKP dolžna plačati tudi krivdno povzročene stroške v višini 68,52 EUR.

2Zoper takšno sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega A. A. zaradi zmotne uporabe materialnega prava in glede stroškov postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni skladno s pritožbenimi navedbami, pri čemer naj pritožnika, ki je brez premoženja, plačila sodne takse oprosti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Kršitev določb 74. in 75. člena KZ-1 in s tem kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP zagovornik uveljavlja z navedbami, da je bilo kaznivo dejanje v obravnavani zadevi storjeno v sostorilstvu in da bi zato moralo sodišče prve stopnje protipravno pridobljeno premoženjsko korist v višini 6,90 EUR solidarno odvzeti obema obdolžencema in ne zgolj obdolženemu A. A.. Zatrjevana kršitev ni podana. Drugače kot pri škodi, povzročeni s kaznivim dejanjem, za katero Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) določa solidarno odgovornost "sostorilcev, pomagačev, napeljevalcev in prikrivalcev" (186. člen OZ), namreč noben predpis ne določa solidarne odgovornosti več zavezancev, ki se jim odvzame protipravna premoženjska korist. Iz tega a contrario sledi, da ni dopustno naložiti solidarnega plačila protipravne premoženjske koristi,¹ čemur pritrjuje tudi praksa Vrhovnega sodišča RS.² Poleg navedenega pa iz določbe petega odstavka 75. člena KZ-1 izhaja, da se v primeru, če je premoženjsko korist pridobilo več oseb skupaj, vsaki osebi odvzame delež,³ ki ga je pridobila. Upoštevaje navedeno in upoštevaje vsebino zapisnika o zasegu predmetov z dne 5. 6. 2023 (priloga A2-1/8), iz katerega je razvidno, da je bila gotovina v višini 6,90 EUR zasežena prav obdolženemu A. A., tako ni nobenega dvoma, da je slednji s kaznivim dejanjem izvršenim v sostorilstvu pridobil premoženjsko korist v tem znesku, zato se pritožbene navedbe o dolžnosti solidarnega odvzema premoženjske koristi izkažejo za neutemeljene.

5Pritožbeno sodišče pa v tej zvezi opozarja na načelo subsidiarnosti, skladno s katerim bi moralo sodišče prve stopnje primarno odločiti o premoženjskopravnem zahtevku, saj je ukrep odvzema premoženjske koristi v razmerju do premoženjskopravnega zahtevka subsidiarne narave. Ob pregledu zadeve je bilo namreč ugotovljeno, da je oškodovanka po svojem pooblaščencu uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, ki vključuje tudi oškodovanki odtujeno gotovino, znesek katere izhaja iz izreka obsodilne sodbe,⁴ v posledici česar bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP v tem delu zahtevku ugoditi in oškodovanko le s presežnim delom premoženjskopravnega zahtevka (in ne v celoti) napotiti na pravdo. Ker pa navedena kršitev ni bila pritožbeno zatrjevana, niti ta ne sodi v okvir preizkusa sodbe sodišča prve stopnje, ki ga je pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 383. člena ZKP dolžno opraviti po uradni dolžnosti,⁵ izpodbijane sodbe v tem delu ni bilo mogoče spremeniti. Kljub nastali procesni situaciji pa lahko oškodovanka poplačilo iz odvzete vrednosti zahteva skladno z določbo drugega odstavka 76. člena KZ-1.

6Pritožba pa ni utemeljena niti v delu, ko zagovornik izpodbija odločbo prvostopenjskega sodišča, v skladu s katero bi moral pritožnik plačati stroške pooblaščenca oškodovanke, ki ni sodeloval pri nobenem procesnem dejanju sodišča. Slednji je namreč po navedbah pritožnika priglasil (pravilno: sestavil) zgolj premoženjskopravni zahtevek, kateremu pa sodišče prve stopnje ni sledilo in je oškodovanko z njim v celoti napotilo na pravdo, pri čemer bi mu lahko strošek za sestavo premoženjskopravnega zahtevka priznalo le v primeru, če bi temu zahtevku ugodilo. Pritožniku ni mogoče pritrditi, saj tarifna številka 8/12 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) odvetniku izrecno priznava storitev za sestavo obrazložene vloge s premoženjskopravnim zahtevkom, pri čemer nobeno določilo OT vrednosti te storitve ne veže na njegov končni uspeh oziroma na delno ali celotno priznanje zahtevka.⁶ Ob navedenem pa je dodati, da bo obveznost plačila teh stroškov nastala le v primeru njihove (pravočasne) priglasitve, kar izhaja tudi iz izreka izpodbijane sodbe.

7Odločbe o kazenski sankciji zagovornik ne graja, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu preizkusilo po uradni dolžnosti, saj pritožba zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (386. člen ZKP). Preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ovrednotilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na vrsto in odmero kazenske sankcije, ter obdolžencu zlasti ob upoštevanju njegove predkaznovanosti (točka 8 obrazložitve izpodbijane sodbe) izreklo primerno kazensko sankcijo, to je zaporno kazen, ki je glede na njeno ustrezno dolžino, pri odmeri katere so bila zaradi obdolženčevega priznanja krivde upoštevana tudi omilitvena določila, nikakor ne gre spreminjati v njegovo korist.

8Po obrazloženem in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi obdolženčevega zagovornika odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

9Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje (točka 14 obrazložitve izpodbijane sodbe) je pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka (prvi odstavek 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).

¹ Tako tudi dr. M. Ambrož, Odvzem protipravne premoženjske koristi, Revija Odvetnik, št. 2 (70)/2015 z dne 17. 4. 2015, str. 30.
² Odločbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 281/2005 z dne 26. 10. 2006 in I Ips 149/2009 z dne 7. 5. 2009.
³ Če se ta delež ne more natančneje ugotoviti, ga določi sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve (peti odstavek 75. člena KZ-1), pri čemer znesek premoženjske koristi v skladu z določbo 501. člena ZKP odmeri po prostem preudarku, če bi bilo njeno ugotavljanje zvezano z nesorazmerni težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
⁴ Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 33299/2011-80 z dne 7. 4. 2016.
⁵ Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 59811/2010 z dne 14. 6. 2018.
⁶ Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 729/2019 z dne 21. 9. 2023.