VSL Sklep IV Cpg 276/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik in predlagatelj nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v sodni register pri subjektu vpisa A. d. o. o. vpisalo prenehanje pooblastila za zastopanje dosedanjemu direktorju B. B. in vpisalo kot novega zastopnika C. C. z dnem 13. 2. 2023.

2B. B. je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vpis predlaganih sprememb pri subjektu vpisa zavrže, podrejeno zavrne oziroma da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Subjekt vpisa je na pritožbo odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pri subjektu vpisa vpisalo spremembo zastopnika na podlagi sklepa skupščine družbe A. d. o. o. z dne 13. 2. 2023, katere se je med drugim udeležil D. D. kot zakoniti dedič po pokojnem družbeniku E. D. in kot pooblaščenec F. D., prav tako zakonite dedinje po pokojnem E. D. Predlogu B. B., ki je bil na navedeni skupščini odpoklican z mesta direktorja družbe A. d. o. o., da prekine postopek do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju - zakonitosti skupščine z dne 13. 2. 2023, ni ugodilo.¹ Svojo odločitev je utemeljilo z navedbo, da v primeru, če je dejansko stanje pri dedovanju jasno, postanejo dediči lastniki poslovnega deleža zapustnika z dnem zapustnikove smrti ter da nasprotni udeleženec ne trdi, da izdana smrtovnica ne bi določala dedičev, temveč, da je negotovo, kdo bo postal novi imetnik poslovnega deleža. Iz trditev predlagatelja in preostalih družbenikov naj bi izhajalo, da sta dediča znana. Zato je zaključilo, da sta poslovni delež pridobila s smrtjo zapustnika ter da zato predlog za prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja o zakonitosti skupščine ni utemeljen.

6Pritožnik trdi, da je sklep izredne skupščine predlagatelja, ki je potekala 13. 2. 2023 na sedežu subjekta vpisa in na kateri je bil pod točko 2. dnevnega reda sprejet sklep, s katerim je skupščina z mesta poslovodje odpoklicala dosedanjega poslovodjo, B. B., pod točko 3. dnevnega reda pa je bil sprejet sklep, s katerim je skupščina za poslovodjo subjekta vpisa imenovala C. C., ničen, ker sta bili na skupščino kot družbenika vabljeni osebi, ki nista družbenika in ker se je ena od teh oseb skupščine tudi udeležila ter na njej glasovala. Šlo naj bi za domnevnega dediča po pokojnem družbeniku E. D., pri čemer ta oseba ni vpisana v register kot družbenik in tudi ni predložila nobene listine, s katero bi dokazovala prehod korporacijskih upravičenj iz poslovnega deleža nanjo (na primer pravnomočni sklep o dedovanju), zaradi česar naj bi bil nezakonit že sam sklic skupščine, nični pa tudi vsi sklepi, sprejeti na njej. Sklep naj bi bil ničen, ker ga je sprejela skupščina, na katero so bile vabljene in so na njej glasovale za sprejetje sklepa osebe, ki niti na dan sklica skupščine niti na dan glasovanja na skupščini niso bile družbeniki družbe, vpisane v register (ničnostni razlog po prvi alineji prvega odstavka 390. člena ZGD-1 v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 296. člena ZGD-1, v zvezi s 509. in 522. členom ZGD-1) in niso izkazale nobenih upravičenj v zvezi s poslovnim deležem, pravice iz katerega so izvrševale. Pritožnik se v utemeljitev svojih trditev o nezakonitosti sklica skupščine in same skupščine sklicuje na noveliran prvi odstavek 482. člena ZGD-1, po katerem se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Trdi, da se je z novelo ZGD-1l spremenil trenutek, od katerega učinkuje prenos poslovnega deleža v razmerju do družbe, ko torej lahko začne pridobitelj poslovnega deleža uresničevati svoje korporacijske (upravljavske in premoženjske) pravice. Ta trenutek pa naj bi bil sedaj vezan na vpis v register. Trdi, da bi, če bi sledili stališču sodišča prve stopnje, da imata domnevna dediča za nazaj pravico uveljavljati vse korporacijske pravice iz poslovnega deleža, poleg spremenjene določbe prvega odstavka 482. člena ZGD-1 izničili tudi namen (istočasno spremenjene) določbe prvega odstavka 509. člena ZGD-1, v skladu s katero je sklic skupščine pravilen, če jo poslovodja skliče s priporočenim pismom, ki ga pošlje vsem družbenikom, ki so na dan skupščine vpisani v sodni register, in samo ti družbeniki naj bi bili glede na obstoječo zakonsko ureditev upravičeni uresničevati pravice iz poslovnega deleža. Ker sta bila na skupščino vabljena tudi D. D. in F. D., oba domnevno edina zakonita dediča po pokojnem družbeniku E. D., naj bi bil sklic skupščine ničen in neobstoječ, in ker se je skupščine udeležil in na njej za sporni sklep tudi glasoval D. D., ki ni družbenik družbe niti ni kot tak vpisan v register, naj bi bili nični tudi vsi sklepi skupščine. Pritožnik nadalje trdi, da k vabilu na skupščino ni bil priložen sklep o dedovanju s potrdilom o pravnomočnosti, iz katerega bi izhajalo, da sta D. D. in F. D. dediča po pokojnem E. D. in kakšna sta njuna dedna deleža. Navaja, da je tudi v skladu z drugim odstavkom 43. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba) treba predlogu za vpis spremembe družbenika, če se ta spremeni zaradi univerzalnega pravnega nasledstva in je bil prejšnji družbenik fizična oseba, priložiti pravnomočni sklep o dedovanju. V primeru dedovanja v trenutku smrti še ni jasno in znano, kdo dediči sploh so, ali bo prišlo do dedovanja na podlagi zakona ali oporoke, ali se bo kdo od dedičev odpovedal dedovanju, ali je kdo od dedičev nevreden, da bi dedoval in podobno. Zato naj bi bilo v zadevi sporno, kdo je sploh dedič po pokojnem družbeniku in bi moralo sodišče prve stopnje prekiniti postopek do odločitve zapuščinskega sodišča. Predložena smrtovnica z dne 15. 2. 2023, ki je bila sestavljena šele po izvedbi skupščine družbe A. d. o. o. z dne 13. 2. 2023, tega naj ne bi dokazovala.

Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo njegovih ključnih argumentov, da se do nekaterih sploh ni opredelilo oziroma jih ni upoštevalo in sicer, da:

- do vpisa v sodni register ali vsaj do izdaje pravnomočnega sklepa o dedovanju domnevni dediči ne morejo izvrševati korporacijskih upravičenj iz poslovnega deleža;

- je bil sklic skupščine nezakonit, sprejeti sklepi pa neobstoječi oziroma nični;

- naj registrsko sodišče skladno z drugim odstavkom 33. člena ZSReg prekine registrski postopek do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju v zapuščinskem postopku po pokojnem E. D.

S tem naj bi storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

Ker se sodišče prve stopnje po trditvah pritožnika ni opredelilo do vseh zatrjevanih odločilnih dejstev, naj bi pritožniku tudi odvzelo pravico do obravnavanja pred sodiščem (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1) in kršilo 22. in 23. člen Ustave RS ter 6. člen Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP).

Glede vprašanja, od kdaj učinkuje prenos poslovnega deleža v razmerju do družbe oziroma od kdaj sme pridobitelj uresničevati svoje korporacijske pravice

7Z novelo ZGD-1l je bil spremenjen prvi odstavek 482. člena ZGD-1, po katerem se sedaj za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Pred navedeno novelo je bilo določeno, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev. Glede pomena spremenjenega prvega odstavka 482. člena ZGD-1 so se v teoriji in sodni praksi pojavljala različna stališča, od tega, da pravice iz obstoječega poslovnega deleža, ki je predmet prenosa s pravnim poslom, ne nastanejo z vpisom tega dejstva v sodni register, saj gre le za prenos obstoječega poslovnega deleža na novega imetnika,² do tega, da novelirani prvi odstavek 482. člena ZGD-1 nujno uzakonja konstitutivnost vpisa pridobitelja poslovnega deleža.³ Nazadnje se je do navedenega opredelilo Vrhovno sodišče RS v sklepu III Ips 17/2021 z dne 24. avgusta 2021. Zavzelo je stališče, da vpis pridobitelja poslovnega deleža v sodni register ni konstitutiven ter da domneva iz prvega odstavka 482. člena ZGD-1 ni neizpodbojna, pač pa izpodbojna, o čemer pričajo sistemski razlogi in namen tega instituta. Navedlo je, da je novi prvi odstavek 482. člena ZGD-1 namenjen zagotavljanju ažurnega stanja registrskih vpisov in preprečevanju tega, da bi pridobitelj odlašal z vpisom imetništva svojega poslovnega deleža v sodni register, da pa ni namenjen temu, da bi se družba sklicevala na legitimacijski učinek vpisa v sodni register, ko odsvojitev oziroma pridobitev poslovnega deleža še ni vpisana v sodni register, a je do odsvojitve prišlo in je bila družba seznanjena s tako materialnopravno spremembo. Golo zanašanje na podatke v sodnem registru bi pripeljalo do tega, da bi prejšnji imetnik še vedno izvrševal korporacijske pravice iz poslovnega deleža kljub veljavnemu pravno poslovnemu prenosu, kar bi omogočalo zlorabe. Zato se družba na legitimacijski učinek vpisa v sodni register (prvi odstavek 482. člena ZGD-1) ne more sklicevati neomejeno, zlasti ne v primerih, ko bi to nasprotovalo načelu vestnosti in poštenja.⁴

8Iz navedenega izhaja, da si pritožnik zmotno razlaga pomen spremembe prvega odstavka 482. člena ZGD-1 v zvezi z vprašanjem, od kdaj sme pridobitelj uresničevati svoje korporacijske pravice. Ta določba pa tudi sicer pride v poštev le pri prenosu poslovnega deleža s pravnim poslom,⁵ ne pa tudi v primeru spremembe poslovnega deleža, ki nastane zaradi dedovanja.

Glede pridobitve poslovnega deleža na podlagi dedovanja in predloga za prekinitev postopka

9V skladu s 132. členom Zakona o dedovanju (ZD) pokojnikova zapuščina, torej tudi poslovni delež, preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Po prvem odstavku 145. člena ZD do delitve dediščine dediči upravljajo dediščino in z njo razpolagajo skupno. Gre torej za situacijo, ko poslovni delež pripada vsem dedičem kot skupni poslovni delež. Kako lahko dediči uresničujejo pravice iz skupnega poslovnega deleža, določa 480. člen ZGD-1, ki predpisuje, da lahko imetniki skupnega poslovnega deleža le skupno uresničujejo pravice iz tega deleža, lahko pa jih uresničujejo tudi po skupnem zastopniku. Postavitev začasnega skrbnika zapuščine (131. člen ZD) pa je predvidena le v primerih, ko ob prehodu zapuščine na dediče nastopijo težave in ni nikogar, ki bi skrbel za zapuščino.⁶ Za kaj takšnega v danem primeru ne gre.

10D. D. in F. D. sta glede na zgoraj navedene določbe ZD nedvomno lahko uresničevala svoje korporacijske pravice že s trenutkom smrti družbenika E. D., kot njegova zakonita dediča, še preden sta bila vpisana kot družbenika v sodni register. D. D. in F. D. sta bila kot zakonita dediča po pokojnem družbeniku E. D. pravilno vabljena na skupščino 13. 2. 2023. Prav tako je D. D. v svojem imenu in v imenu in po pooblastilu dedinje F. D. pravno veljavno sodeloval pri sprejemanju sklepov, med drugim spornega sklepa. Zato navedeni sklepi niso nični, kot to trdi pritožnik. Iz zapisnika izredne skupščine družbe A. d. o. o. z dne 13. 2. 2023 izhaja, da je D. D. na skupščini predložil notarsko overjeni izjavi obeh zakonitih dedičev z dne 12. 1. 2023, številka OV 158/2023 in OV 159/2023, overjeni pri notarki G. G., iz katerih izhaja, da sta D. D. in F. D. edina zakonita dediča po pokojnem E. D. Navedeni izjavi sta po presoji pritožbenega sodišča zadoščali za izkaz statusa dedičev po pokojnem E. D. na sami skupščini, kot tudi ob vložitvi predloga za vpis predlaganih sprememb v sodni register.

11Pritožnik le posplošeno navaja, da je sporno vprašanje, kdo je sploh dedič po pokojnem družbeniku, ne navede pa nobenega konkretnega dejstva in okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da D. D. in F. D. nista dediča oziroma pridobitelja poslovnega deleža po pokojnem E. D. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno ocenilo, da predlog za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju (o zakonitosti poteka skupščine) ni utemeljen. Prav tako ni mogoče pritrditi pritožniku, da bi moralo sodišče prekiniti postopek do odločitve zapuščinskega sodišča. Pritožbeno sodišče se namreč ne more strinjati s pritožnikom, da domnevna dediča do vpisa v sodni register ali vsaj do izdaje pravnomočnega sklepa o dedovanju ne moreta izvrševati korporacijskih upravičenj iz poslovnega deleža (niti da niso bili izpolnjeni pogoji za vpis predlaganih sprememb v sodni register v skladu s 34. ZSReg), saj so ta nanje prešla že s trenutkom zapustnikove smrti.

12Vpis spremembe družbenika v sodni register ni predmet izpodbijanega sklepa. Zato se pritožnik neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 43. člena Uredbe, po kateri je treba predlogu za vpis spremembe družbenika, če se ta spremeni zaradi univerzalnega pravnega nasledstva in je bil prejšnji družbenik fizična oseba, priložiti pravnomočni sklep o dedovanju.⁷

Glede očitane kršitve pravice do izjave

13Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo ključnih argumentov nasprotnega udeleženca ter da se do nekaterih bodisi sploh ni opredelilo oziroma jih ni upoštevalo. Zato naj bi mu odvzelo pravico do obravnavanja pred sodiščem in kršilo 22. in 23. člen Ustave RS ter šesti člen EKČP.

14Pritožbeno sodišče se do vseh navedb predlagatelja res ni opredelilo, je pa pravilno kot odločilno ugotovilo:

- da v primeru, če je dejansko stanje pri dedovanju jasno, postanejo dediči lastniki poslovnega deleža zapustnika z dnem zapustnikove smrti ter

- da sta glede na navedbe udeležencev postopka dediča znana in sta poslovni delež pridobila z zapustnikovo smrtjo.

S tem je posredno izrazilo nestrinjanje z razlago prvega odstavka 482. člena ZGD-1, kot jo ponuja pritožnik in njegovim stališčem, da do vpisa v sodni register ali vsaj do izdaje pravnomočnega sklepa o dedovanju domnevni dediči ne morejo izvrševati korporacijskih upravičenj iz poslovnega deleža ter da je bil zato sklic skupščine nezakonit, sprejeti sklepi pa neobstoječi oziroma nični. Da se s takšnim, posredno izraženim stališčem sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče strinja, pa je razvidno iz zgornje obrazložitve. Morebitne nezadovoljive odgovore na trditve pritožnika pa je pritožbeno sodišče saniralo s tem sklepom.

15Ob povedanem uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani niti ni pritožbeno sodišče našlo nobenega od tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1). Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

16Pritožnik in subjekt vpisa glede na določbo prvega odstavka 18. člena ZSReg nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Subjekt vpisa ter družbeniki C. C., H. H., D. D. in F. D. so predlogu za prekinitev nasprotovali.
² Prim. Plavšak, N.: Vpis družbenika v sodni register tudi po uveljavitvi novele ZGD-1l nima oblikovalnih učinkov za pridobitev poslovnega deleža, Podjetje in delo, številka 2/2016, stran 223 in naslednje.
³ Prim. Podgorelec, P, Novela Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1l, Pravosodni bilten, št. 3/2016, stran 148; VSL sklep IV Cpg 100/2021 z dne 21. 4. 2021, IV Cpg 88/2020 z dne 26. 2. 2020, IV Cpg 308/2020 z dne 23. 9. 2020.
⁴ Več o tem Bernard, L.: Položaj pridobitelja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo v novejši sodni praksi, Pravna praksa, štev. 39-40 z dne 15. 10. 2021.
⁵ Bernard, L.: prav tam.
⁶ Prim. VSL Sklep I Cp 695/2017 z dne 7. 6. 2017.
⁷ Predlagatelj je 6. 6. 2023 predložil pravnomočni sklep o dedovanju I D 142/2023 z dne 12. 5. 2023, iz katerega izhaja, da sta bila za dediča na 25 % poslovnem deležu v podjetju A. d. o. o. razglašena zapustnikova žena F. D. in zapustnikov sin D. D., vsak v deležu do ene polovice, in sicer na podlagi dednega dogovora. Sklep o dedovanju je postal pravnomočen 29. 5. 2023.