VSL Sodba II Cp 1500/2022

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za razveljavitev darilne pogodbe z dne 18. 11. 1998 med darovalko A. A. in obdarjenci B. B., C. C. in D. D. ter za plačilo odškodnine v višini 100.000 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in odločilo, da mora tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnika) v roku 15 dni toženi stranki (v nadaljevanju: toženka) plačati 894,50 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

2Zoper sodbo sta se pravočasno laično pritožila tožnika. Odločitev izpodbijata v celoti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava, laži in krivih pisnih navedb in naklepnega prikrivanja resnice in ključnih dokaznih listin tožnikov s strani razpravljajoče sodnice, ki potrjujejo, da je izvedenec dr. E. E. lagal in krivo pisno pričal v zadevi II P 1722/2012, zato naj sodnica toženki plača stroške postopka. Sprašujeta se, kako naj se pošteno sodi, če se še številke ne prepišejo prav. Citirata 6. člen EKČP in trdita, da jo je sodnica naklepno vedoma kršila, podala je krive pisne izpovedbe in laže. Zaslišanje izvedenca E. E. je bilo zahtevano s strani tožnikov, saj je bila postavljena druga izvedenka, ki je potrdila, da je predhodni izvedenec lagal in podal krivo pisno izvedeniško mnenje. Zato zahtevata, da se opravi pritožbena obravnava in se zasliši vse predlagane priče. Z izvedenko dr. F. F. je bilo dokazano (N 85/2015), da je izvedenec dr. E. E. podal krivo pisno izpovedbo glede psihofizičnega stanja A. A. V predmetni zadevi je dokazano, da je toženka preko Geodetske uprave ukradla celo hišo, v kateri živita tožnika, v katastru je na skrivaj nepremičnini prenesla na sosednji parceli, hišo pa želi sedaj porušiti. Razpravljajoča sodnica je kršila drugi odstavek 125. člena URS, ker je na naroku prikrila resnico, da CSD ni imel ustreznih pooblastil za poseg v pravdo II P 1722/2012. Če sodniki ne bi s krivim pisnim pričanjem kršili 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 81. členom ZPP in drugim odstavkom 125. člena URS, bi bili zahtevki za razveljavitev pogodbe in plačila odškodnine že zdavnaj zaključeni. Tožnika sta prepričana, da bi moral senat v zadevi II Cp 1650/2021 ugotoviti kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker CSD ni imel ustreznih pooblastil. Sodnica pa razprave o tem ni dovolila, češ da s predmetno zadevo nima povezave. Dejstvo pa je, da je CSD od tožnikov izsiljeval strinjanje, da ima pooblastilo za zastopanje A. A. Razpravljajoča sodnica lažno in krivo pisno navaja, da je zadeva II P 1722/2012 pravnomočno končana, ker bi morala sodnica G. G. po zakonu in uradni dolžnosti pravdna dejanja CSD v tem pravdnem postopku razveljaviti, s čimer je kršila 80. in 81. člen ZPP. Ne strinjata se, da sta ugovor na zapisnik podla prepozno, ker sta ga oddala v zakonitem roku 5 dni in se sklicujeta na tretji odstavek 125. člena ZPP. Razpravljajoča sodnica je zavestno kršila tudi 288. in 281. člen KZ-1 ter 145. člen ZKP in je sramota za evropsko vladavino prava, sodnica bi morala po uradni dolžnosti podati ovadbo zoper dr. E. E. in H. H., pa tudi zoper toženko, kateri je celo pomagala pri kraji nepremičnega premoženja in ji naj zato plača stroške tega postopka. Razpravljajoča sodnica bi morala prijaviti policiji tudi sodnike, ki so odločali v zadevi II Cp 1650/2021. Resnica bo prišla na dan, goljufije sodnikov, krivice in krajo premoženja, denarja in časa bo treba enkrat poravnati. V skladu s 145. členom ZKP in 125. členom URS je treba prijaviti kaznivo dejanje krivega sojenja sodnice I. I., ker je prikrila ključne listine v zadevi (mnenje dr. F. F.) in ni dovolila zaslišanja prič. Višje sodišče pozivata, da izpodbijano sodbo razveljavi v skladu z drugim in tretjim odstavkom 347. člena ZPP razpiše obravnavo in ustno zasliši vse predlagane priče.

3Na pritožbo toženka ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu s 350. členom ZPP¹ sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6Sodišče prve stopnje je zahtevek za razveljavitev darilne pogodbe z dne 18. 11. 1998 med darovalko A. A. in obdarjenci B. B., C. C. in D. D. zavrnilo, ker drugačna volja oporočiteljice v njeni oporoki (z dne 29. 12. 2010) ne more pomeniti neveljavnosti darilne pogodbe. Poleg tega je A. A. v oporoki razpolagala s premoženjem, ki ga več ni imela. Pridobivanje dokumentacije s strani toženke tudi ni mogoče uvrstiti med razloge, zaradi katerih bi bila darilna pogodba lahko izpodbojna. Razlog za razveljavitev darilne pogodbe pa tudi ne more biti morebitna napačna zemljiškoknjižna izvedba pogodbe. Poleg tega v sporu ne nastopajo vse stranke darilne pogodbe, tožba pa je tudi prepozna, ker se je tri letni objektivni rok iztekel že 2001.

Zahtevek na plačilo odškodnine pa je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker je ugotovilo, da v zatrjevanem ravnanju toženke ni protipravnosti, saj toženka ne odgovarja za napake pri vpisu v zemljiško knjigo in tudi ne za napake v odločbah, ki jih je izdala Geodetska uprava. Pridobivanje dokumentacije za potrebe rekonstrukcije in novogradnje samo po sebi ni nedopustno, na odločitev pa tudi ne morejo vplivati postopki, vloženi zoper toženkino odvetnico, sodnico G. G. in ostali. Če je toženka res odtujila nepremičnino (ali njen del), lahko tožnika primarno zahtevata vrnitev nepremičnine, šele nato plačilo odškodnine v višini odtujenega dela. Pravico do sodnega varstva pa ima vsak in za uveljavljanje te pravice praviloma ne more odškodninsko odgovarjati.

7Navedenih razlogov za zavrnitev zahtevkov tožnika ne izpodbijata. Uveljavljata sicer vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP, vendar opredeljeno uveljavljata le kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko vztrajata, da bi moralo sodišče zaslišati predlagane priče. Ker jih ni, od pritožbenega sodišča zahtevata, da razpiše obravnavo in jih zasliši.

8Če senat sodišča druge stopnje spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje, mora razpisati obravnavo. Obravnavo razpiše tudi, če je za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ugotoviti tudi dejstva, ki so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali dejstva, ki jih je pod pogojem iz 337. člena ZPP stranka navedla v pritožbi, če za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba izvesti posamezne dokaze, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo, kljub temu, da jih je stranka pred sodiščem prve stopnje predlagala, ali dokaze, ki jih je pod pogojem iz 337. člena ZPP predlagala v pritožbi (drugi in tretji odstavke 347. člena ZPP).

9Pritožbeno sodišče ocenjuje, da lahko o pritožbi odloči brez obravnave (prvi odstavek 347. člena ZPP).

10Sodišče prve stopnje prič, ki sta jih predlagala tožnika, ni zaslišalo, ker zatrjevana dejstva glede postopkov pridobivanja dovoljenj v zvezi s podarjeno nepremičnino in glede projektov za izgradnjo nove hiše ali prizidka niso relevantna za odločitev v tej zadevi. Enako velja glede zatrjevanega dejstva, da je izvedenec dr. E. E. krivo pisno pričal v zadevi II P 1722/2012. V skladu s 213. členom ZPP dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokaz z zaslišanjem prič, ker dejstva, ki jih želita tožnika z zaslišanjem prič dokazati, za odločitev v tem postopku niso odločilna, niso relevantna. Povedano drugače, tudi v primeru, če bi tožnika ta zatrjevana dejstva dokazala, odločitev v tem postopku ne bi bila drugačna. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je dokaz z zaslišanjem prič zavrnilo, pravilna.

11Do ostalih pritožbenih navedb, ki niso odločilnega pomena za sprejeto odločitev, se pritožbenemu sodišču v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP ni treba opredeljevati. Kljub temu tožnikoma pojasnjuje, da napačen prepis opravilne številke notarskega zapisa na pravilnost odločitve nima vpliva. Pomisleke, ki jih ima stranka glede drugega postopka (II P 1722/2012), mora stranka uveljavljati v tistem postopku, v drugem postopku s tem ne more biti uspešna in ne gre za prikrivanje dokaznih listin. V 125. člen ZPP je res določen rok 5 dni za ugovor, vendar za ugovor glede prepisa zapisnika, če se zapisnik vodi s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev oziroma se stenografira. Zapisnik z dne 11. 4. 2022 se ni vodil na ta način. V skladu s 124. členom ZPP pa morajo stranke procesne kršitve uveljavljati takoj. Prav tako na pravilnost odločitve ne vpliva (ne) vložitev kazenskih ovadb.

12Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo materialno pravo, zagrešilo tudi ni bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti ne tistih, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker torej tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo nobenih napak, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.