81. člen ZPP

Nepravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da je treba predlog zavreči, ker se pomanjkljivosti, da je predlog vložil odvetnik na podlagi pooblastila predlagatelja, ki ob podpisu pooblastila in ob vložitvi predloga ni (bil) pravdno sposoben, ne da odpraviti. Očitek sodišču prve stopnje je v tem, da ni poskušalo odpraviti te pomanjkljivosti in da ni upoštevalo, da je skrbnik odobril vsa procesna dejanja predlagatelja oziroma njegovega pooblaščenca pred izdajo izpodbijanega sklepa. Če skrbnik ne bi odobril teh dejanj, bi bilo postopanje sodišča prve stopnje pravilno. Tako pa se izkaže, da bi bilo tudi izvotleno pravno varstvo predlagatelja, ki ga terja s predlogom za znižanje preživnine, če bi bil ta predlog zavržen, ker predlagatelj ne bi bil več upravičen do pravnega varstva za znižanje preživnine za obdobje od vložitve spornega predloga do vložitve novega predloga. Tudi iz sodne prakse izhaja, da če sodišče med postopkom ugotovi, da tožnik ni procesno sposoben, pa nima zakonitega zastopnika, ne gre za pomanjkljivost, ki se ne da odpraviti.

Sodišče je bilo s smrtjo tožnice seznanjeno in je tudi pridobilo smrtovnico, vendar v sodbi ni navedlo, da po pokojni tožnici, ki ne more biti pravdna stranka, kot tožeča stranka nastopajo dediči po njej. Ker se sodba glasi na osebo, ki ne more biti pravdna stranka, je podana kršitev po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je odpravljiva (postopek se lahko nadaljuje z dediči), a sme glede na četrti odstavek 354. člena ZPP to pomanjkljivost odpraviti le sodišče prve stopnje sámo.

Izostanka postulacijske sposobnosti s pozivom na podlagi 108. člena ZPP ni mogoče sanirati. To je pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje. Gre za ustaljeno stališče sodne prakse. Razloge zanj je VSRS pojasnilo v zadevah II Ips 3/2007, II Ips 321/2007 ter II Ips 576/2007, kasneje pa jih povzemalo tudi v drugih odločbah.

Stranka lahko samostojno opravlja procesna dejanja, če je procesno sposobna, sicer jo zastopa njen zakoniti zastopnik (77. in 78. člen ZPP). Kadar sodišče podvomi o procesni sposobnosti osebe, je dolžno to raziskati in v primeru, da oseba ni sposobna samostojno opravljati procesna dejanja, poskrbi za postavitev zakonitega zastopnika. Do odprave pomanjkljivosti se smejo opravljati samo neodložljiva pravdna dejanja (81. člen ZPP).

Šesti odstavek 3. člena ZGD-1 določa, da je podjetnik po ZGD-1 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Nadalje prvi odstavek 7. člena ZGD-1 določa, da sta podjetnik in družba odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Samostojni podjetnik je torej fizična oseba in ne pravna oseba (kot napačno tolmači sodišče prve stopnje), zaradi česar nima lastne pravne subjektivitete. Navedeno pomeni, da dolžnik - samostojni podjetnik (celo) po izbrisu iz Registra (75. člen ZGD-1) preneha obstajati le kot nosilec samostojne dejavnosti, deluje pa še naprej kot fizična oseba. Kot fizična oseba še naprej (osebno) odgovarja z vsem svojim (osebnim) premoženjem za svoje obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti kot samostojni podjetnik. Prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika tako ne pomeni tudi prenehanja stranke, saj je ta že od vsega začetka le fizična oseba.

Smrt stranke privede do procesnega nasledstva, ki pa je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Čeprav je dedovanje univerzalno nasledstvo, pa ne pomeni, da preidejo na dediče prav vse sestavine premoženja. Tiste pravice in obveznosti, ki tudi za časa življenja niso prenosljive ali so vezana na življenje zapustnika, se ne morejo dedovati. Pravic iz obveznega zavarovanja v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ZPIZ-2 ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalke ali uživalca. Po smrti tožeče stranke nihče nima procesnega upravičenja za ta spor, upoštevaje 63. člen ZDSS-1. Zato je sodišče prve stopnje tožbo skladno s petim odstavkom 81. člena ZPP zavrglo.

Namen postopka osebnega stečaja je v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih, pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. Glede na to, da je bila z izpodbijano odločbo tožniku naložena obveznost vračila (plačila) brezplačne pravne pomoči v znesku 503,28 EUR, gre za okoliščino, ki bi lahko vplivala na obseg stečajne mase.

Pravdna stranka je lahko le fizična ali pravna oseba. Tožnik, ki je med sodnim postopkom umrl, ne more biti pravdna stranka oziroma ne more biti (več) tožnik v upravnem sporu. Na okoliščino, ali je tisti, ki (je) nastopa(l) kot stranka, lahko pravdna stranka, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Ugotovi se, da predlog za dopustitev revizije nima pravnih učinkov.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je upnik v predlogu za izvršbo kot dolžnika navedel podružnico tuje pravne osebe. Podružnica gospodarske družbe nima lastne pravne subjektivitete. Zato v sodnem postopku ne more nastopati samostojno, stranka je lahko le matična družba. Če je v vlogi kot stranka označena podružnica, gre za odpravljivo procesno pomanjkljivost. To pomeni, da mora v takem primeru sodišče postopati po zgoraj citiranem 81. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in vlagatelja pozvati k odpravi pomanjkljivosti.

Tožnik, ki je med sodnim postopkom umrl, ne more biti pravdna stranka oziroma ne more biti (več) tožnik v upravnem sporu. Na okoliščino, ali je tisti, ki (je) nastopa(l) kot stranka, lahko pravdna stranka, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (8o. člen ZPP).

Z dnem izbrisa je tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka.

Ker je pritožnica prenehala obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka (tretji odstavek 286. člena hrvaškega Stečajnega zakona), nima pravnega naslednika. Pomanjkanja sposobnosti biti stranka se zato ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP). Iz navedenih razlogov pritožba, vložena v imenu pravne osebe, ki ne obstaja več, ni dovoljena.

Napačna označitev predlagatelja v uvodu odločbe sodišča prve stopnje ni odločilna, ker je sodišče prve stopnje v izreku sklepa navedlo družbo, ki ima tudi enak naslov kot njegova PE D., kjer je nasprotni udeleženec že nameščen. PE je notranje organizacijska enota družbe, ki nima lastne pravne osebnosti ter zato tudi ni sposobna biti stranka, je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je vključena. Z vidika pravne identitete gre za eno in isto osebo (gre za drugačno označbo, ne za drugo pravno osebo).

Upnik pri zapuščinskem sodišču ne more predlagati postavitve začasnega skrbnika zapuščine, ki bi bil upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen (prvi odstavek 131. člena ZD). Ker niso bile izčrpane vse možnosti za popravo tožbe, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka, pogojev za zavrženje tožbe ni.

Ker dejanja A. A. ne morejo imeti nikakršnih pravnih učinkov, je višje sodišče skladno s prakso Vrhovnega sodišča RS izdalo ugotovitveni sklep o neučinkovanju vložene pritožbe.

Z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP pravna oseba preneha (441. člen ZFPPIPP), družbeniki tako izbrisane družbe pa niso njeni pravni nasledniki. Ker je toženka prenehala obstajati in nima pravnega naslednika, ne more več biti pravdna stranka (prvi odstavek 76. člena ZPP), te procesne pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti.

Upoštevajoč dejstvo, da tožnica nima procesne sposobnosti za vložitev tožbe pred sodiščem, njen skrbnik pa se z vložitvijo predmetne tožbe ne strinja, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP tožbo zavrglo. Glede tožničine zahteve za postavitev posebnega skrbnika sodišče še pojasnjuje, da le-temu ni sledilo, saj tožnica že ima določenega skrbnika, nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje z delom skrbnika pa samo po sebi še ni razlog, da bi sodišče postavilo drugega skrbnika. V obravnavanem primeru namreč ne gre za situacijo, ko bi šlo za očitno nasprotje interesov (kolizijo) med interesi skrbnika in tožnice.

Ugotovi se, da predlog za dopustitev revizije nima pravnih učinkov.