VSM Sodba in sklep IV Kp 59009/2012

I. Ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke se sodba sodišča prve stopnje za obdolženega A. A. spremeni tako,

da se po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku

zavrne obtožba,

da je v začetku leta 2011 v Ž. v poslovno listino, ki jo mora voditi po zakonu in je pomembna za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, vpisal lažne podatke in jo potrdil s svojim podpisom, ko je kot pooblaščeni nadzornik, zadolžen za nadzor izgradnje poslovno stanovanjskega objekta na Ulici 1 v Ž., katerega investitor je bila g. družba B. B., v gradbeni dnevnik, to je poslovna listina, ki jo na podlagi 3. odstavka 82. člena Zakona o graditvi objektov ( Ur. l. RS, št. 126/2007-ZGO-1) mora voditi investitor, za spodaj navedene dneve:

- za dan 21.11.2008 pod točko 6. vpisal »vpis nadzora, na gradbišče so predani 3. izvodi korigirane PZI dokumentacije od tega 2. izvoda izvajalcu, 1 izvod naročniku (g. B. B.), nadzor g. B. B., da je potrebno za naročene spremembe izpeljati upravni postopek« in se ob navedbah v desnem kotu lastnoročno podpisal, čeprav je vedel, da so takšne navedbe v gradbenem dnevniku neresnične, saj tega dne g. B. B. navedene dokumentacije sploh ni izročil in ga navedenega dne tudi ni opozoril na potrebo po izpeljavi upravnega postopka zaradi naročenih sprememb dokumentacije;

- za dan 19.12.2008 pod točko 6. vpisal »vpis nadzora, nadzor opozori g. B .B, da je nujno pristopiti k spremembam gradbenega dovoljenja sicer bo ustavitev del na gradbišču neizbežna« in se ob navedbah v desnem kotu lastnoročno podpisal, čeprav je vedel, da so takšne navedbe v gradbenem dnevniku neresnične, saj tega dne g. B B. ni opozoril, kot je navedel v gradbenem dnevniku;

- za dan 09.02.2009 pod točko 6. vpisal »vpis nadzora, nadzoru še vedno ni predloženo gradbeno dovoljenje (prilagoditve-spremembe), ponovno naprošamo g. B. B., da to nemudoma zagotovi, ob vključeni poglobitvi objekta (glej vpis v gradbeni dnevnik z dne 4.2.2009) g. B. B. zagotovi, da bo postopek urejen najkasneje do roka tehničnega pregleda,« in se ob navedbah v desnem kotu lastnoročno podpisal, čeprav je vedel, da so takšne navedbe v gradbenem dnevniku neresnične, saj tega dne g. B. B. ni opozoril, kot je navedel v gradbenem dnevniku, g. B. B. pa mu tudi ni podal navedenih zagotovil;

- za dan 25.05.2009 pod točko 6. vpisal »vpis nadzora, še vedno nimamo dopolnitve gradbenega dovoljenja. G. B. B. s strani projektanta dajemo ponudbo za izdelavo spremembe PGD dokumentacije« in se ob navedbah v desnem kotu lastnoročno podpisal, čeprav je vedel, da so takšne navedbe v gradbenem dnevniku neresnične;

- za dan 04.06.2009 pod točko 6. med drugim vpisal »vpis nadzora, nadzornik ponovno opozori na nujnost spremembe postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja (sprememba). G. B. B. zagotovi, da je postopek v teku in da bo speljan najkasneje do tehničnega pregleda,« in se ob navedbah v desnem kotu lastnoročno podpisal, čeprav je vedel, da so takšne navedbe v gradbenem dnevniku neresnične, saj g. B .B ni opozarjal na nujnost spremembe postopka za pridobitev gr. dovoljenja, g. B. B. pa mu tudi ni zagotovil, da je postopek v teku in da bo speljan najkasneje do tehničnega pregleda;

- za dan 12.11.2009 pod točko 6. med drugim vpisal »vpis nadzora, G. B. B. nadzor preda kopijo odločbe inšpektorja z dne 12.11.2009, nadzor ga seznani, da mora ustaviti dela na gradbišču. G. B. B. prepove ustaviti dela izvajalcu (penali), saj je upravni postopek v teku in zagotavlja, da bo sprememba do teh. pregleda urejena« in se ob navedbah v desnem kotu lastnoročno podpisal, čeprav je vedel, da so takšne navedbe v gradbenem dnevniku neresnične, saj g. B. B. ni izročil navedene odločbe inšpektorja in mu g. B. B. tudi ni zagotovil, da je postopek v teku in, da bo speljan najkasneje do tehničnega pregleda in mu tudi ni prepovedal ustaviti del, saj so se gradbena dela na navedenem gradbišču prekinila že z dnem 01.10.2009 in ponovno pričela izvajati šele z dnem 22. 12. 2009;

s čimer bi bi naj storil kaznivo dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena Kazenskega zakona;

za obdolženo C. C. pa tako,

da se po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku

zavrne obtožba,

da je 23.08.2011 v L. uporabila lažne poslovne listine kot prave in lažno uradno listino kot pravo, ko je:

zaslišana v disciplinskem postopku pred Inženirsko zbornico Slovenije v spis vložila lažne poslovne listine in sicer izpise iz gradbenega dnevnika za dneve 22.11.2008, 19.12.2008, 09.02.2009, 25.05.2009, 04.06.2009 in 12.11.2009 opisane prvem delu izreka in Odločbo št. ... z dne 12.11.2009,

s čimer bi naj storila kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena in kaznivo dejanje ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika.

II. Stroški tega dela kazenskega postopka ter potrebni izdatki obdolženega A. A., potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika ter v delu potrebni izdatki obdolžene C. C. in potrebni izdatki ter nagrada njenih zagovornikov obremenjujejo proračun.

III. Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi ter sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

1Okrajno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 30. 1. 2020 obdolženega Č. Č., obdolženega A. A. in obdolženo C. C. po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, po kateri bi naj obdolženi Č. Č. storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku in po drugem v zvezi s prvim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), obdolženi A. A. kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, obdolžena C. C. pa kaznivi dejanji ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena KZ-1 in kaznivi dejanji ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. Za stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter za potrebne izdatke obdolženega Č. Č., obdolženega A. A. in obdolžene C. C. ter za potrebne izdatke ter nagrade njihovih zagovornikov je bilo po prvem odstavku 96. člena ZKP sklenjeno, da obremenjujejo proračun, oškodovana gospodarska družbaB. B. pa je bila s premoženjskopravnim zahtevkom po tretjem odstavku 105. člena ZKP napotena na pravdo. To je vsebina izreka, izdanega v sodbi II K 59009/2012.

2Zoper sodbo se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da sodišče druge stopnje sodbo spremeni tako, da obdolžene spozna za krive očitanih kaznivih dejanj in izreče kazenske sankcije predlagane v besedi strank ali da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Na pritožbo so odgovorili zagovorniki obdolžene C. C., ki nasprotujejo pritožbeni obrazložitvi in predlagajo, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4Sodišče druge stopnje je ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke opravilo preizkus po 2. točki prvega odstavka 383. člena ZKP ter ugotovilo, da kazenski pregon za obdolženega A. A. ter v delu še za obdolženo C. C. ni več dovoljen. Obdolženi A. A. je bil obtožen storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, obdolžena C. C. pa kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku tega člena in kaznivih dejanj ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. Za prvi dve kaznivi dejanji je zagrožena kazen do dveh let zapora in za zadnje kaznivo dejanje kazen do treh let zapora. Za kazniva dejanja, za katera se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto, kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo 10 let od njegove storitve (4. točka prvega odstavka 90. člena KZ1). Ker bi naj obdolženi A. A. po opisu dejanja iz obtožbe kaznivo dejanje storil v začetku leta 2011 in obdolžena C. C. dve od štirih kaznivih dejanj 23. 8. 2011, je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je od domnevnih storitev poteklo več kot 10 let.

5Ugotovljeno velja, čeprav je bilo v tem času po Zakonu o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje in širjenje nalezljive bolezni SARS-COV-2 (v nadaljevanju ZZUSUDJZ), določeno zastaranje kazenskega pregona zadržano za 64 dni. Za ta čas je bil sicer zgornji 10-letni rok dejansko podaljšan, vendar je za kaznivo dejanje, ki bi ga naj storil obdolženi A. A. potekel 5. 3. 2021 ter za kaznivi dejanji, ki bi ju naj storila C. C. 27. 10. 2021. Predpisi sprejeti po ZZUSUDJZ ugotovljenega ne spreminjajo, še zlasti po Odredbi o posebnih ukrepih iz 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 165/2020), ko je bilo od 16. 11. 2020 jasno, da mora sodišče prve stopnje zaradi pretečega zastaranja kazenskega pregona zadevo obravnavati v neomejenem obsegu ter v rokih, ki so še naprej tekli. Pri obdolženemu A. A. je tako določeni čas za kazenski pregon potekel še preden je bila zadeva predložena sodišču druge stopnje 10. 9. 2021, pri obdolženi C. C. pa po njeni predložitvi sodniku poročevalcu 20. 9. 2021, ko zaradi obsega in zahtevnosti pritožbenega predmeta, ni bilo stvarnih izgledov, da bi bilo o predmetu odločeno pred 27. 10. 2021 in sploh, da bi bila v tako kratkem času izdelana še pisna sodna odločba, ki bi bila nato po prvem odstavku 129. člena ZKP s spisi in overjenimi prepisi vrnjena sodišču prve stopnje.

6V primerih, ko kazenski pregon ni dovoljen zaradi zastaranja, je posredi kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 371. člena ZKP. Kršitev, ki je bila v obravnavanem primeru nedvomno v škodo obdolženega A. A. in v delu še v škodo obdolžene C. C., je sodišče druge stopnje odpravilo s spremembo sodbe sodišča prve stopnje, kot izhaja iz prvega dela izreka te odločbe (prvi odstavek 394. člena ZKP). Spremembi je sledila še prilagojena odločba o stroških kazenskega postopka, o potrebnih izdatkih obeh obdolžencev ter potrebnih izdatkih in nagradah njunih zagovornikov. Odločba v tem delu temelji na prvem odstavku 96. člena in prvem odstavku 98. člena ZKP.

7V ostalem je sodišče druge stopnje sledilo pritožbi okrožne državne tožilke in sodbo v nespremenjenem delu razveljavilo (prvi odstavek 392. člena ZKP). Strinjalo se je s pritožnico, da v sodbi, kljub obsežni obrazložitvi niso ocenjeni protislovni dokazi, ki so v zvezi z odločilnimi dejstvi in da v posledici sodba glede teh dejstev nima ustreznih razlogov.

8Sodišče prve stopnje je izvedene dokaze neposredno ocenilo v 19. točki obrazložitve sodbe. Ocena temelji na zagovorih obdolženega Č. Č. in obdolženega A. A., izpovedbah prič D. D., E. E., F. F., G. G. in H. H., na prebrani vsebini posameznih listin, kot so zapisniki z dne 2. 10. in 19. 10. 2009, odločba z dne 12. 11. 2009, izpisi programa Lotus Notes, zapisniki z operativnih sestankov idr. in na zaznavi barve pregledanega indigo papirja. Oceni sledi sklepna ugotovitev v delu 19. in 20. točke obrazložitve, po kateri so se navedbe v zagovorih obdolžencev izkazale za možne in da se po izvedenih dokazih sodišče prve stopnje ni moglo prepričati o utemeljenosti obtožbe.

9Če pustimo ob strani, da zagovor obdolžene C. C., ki je po 4. točki obrazložitve sodbe v kazenskem postopku nedvomno izpovedovala, v 19., osrednji točki obrazložitve sodbe, niti v jedru, ni omenjen, je po 5. točki obrazložitve sodbe dejstvo, da je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi izvedlo večje število dokazov od tistih, ki jih je zajelo v navedeni 19. točki obrazložitve sodbe. Dejstvo je pomembno, kajti pritožnica se v pritožbeni obrazložitvi utemeljeno sklicuje na številne listine (od dodatka h gradbeni pogodbi z dne 31. 10. 2009, dopisa družbe M. z dne 30. 9. 2009 do osnutkov izjav, ki so jih policisti zasegli obdolženi C. C.) z vsebino, ki ne samo, da je v zvezi z odločilnimi dejstvi, ampak utegne v navedeni sklepni ugotovitvi sodišča prve stopnje celo nasprotovati. Enako velja za izpovedbi prič I. I. in J. J., ki v 19. točki obrazložitve sodbe nista omenjeni, medtem ko je izpovedba priče F. F. ocenjena le v zvezi z zatrjevanimi opozorili I. I., glede ostalih, z vidika odločilnih dejstev pomembnejših okoliščin pa ne. Drugače je pri priči D. D., ki je bila v obrazložitvi sodbe očitno zamenjana s pričo J. J. in hkrati tako, da je bila njena, v 17. točki obrazložitve sodbe povzeta izpovedba, v 19. točki obrazložitve povsem prezrta. Ker izpovedba z vidika odločilnih dejstev po utemeljeni pritožbeni obrazložitvi ni nepomembna je jasno, da bi morala biti v sestavu 19. točke obrazložitve sodbe. Še zlasti zaradi dela v zvezi z dejanskimi podlagami za spremembo gradbenega dovoljenja, ki zahteva vsaj primerjavo z ustreznimi navedbami v zagovoru obdolženega A. A., od katere je odvisna še ocena zagovora obdolženega Č. Č. in obdolžene C. C. ter prič, ki so zagovor ali zagovore potrjevali in na drugi strani preizkus možne povezave z vsebino listin in izpovedbami prič, ki po ugotovljenem v 19. točki sodbe niso bile omenjene.

10Zgornje praznine v obrazložitvi napadene sodbe so z vidika zahtevanih razlogov o odločilnih dejstvih nevzdržne in jih z obsežnim povzemanjem vsebine dokazov ni mogoče zapolniti. S povzetki je kvečjemu povedano, da se je sodišče z vsebino dokazov seznanilo in ne že, ali in kako je bila vsebina ocenjena. To je stvar naslednjega koraka, ki ga je mogoče preizkusiti le ob popolni obrazložitvi sodbe, ko je torej znano, zakaj je bilo posamezno odločilno dejstvo, kljub določenim razbremenilnim dokazom ugotovljeno in obratno, zakaj je sodišče v to dejstvo kljub določenim obremenilnim dokazom dvomilo. Preizkus v obravnavanem primeru zaradi pomanjkljive obrazložitve sodbe, ki v njenem osrednjem delu ni zajela vseh dokazov v zvezi z odločilnimi dejstvi ni bil mogoč, preizkus v nadaljevanju uveljavljanega izpodbojnega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa je brezpredmeten.

11Pred tem je bilo namreč po utemeljeni pritožbeni obrazložitvi ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki ima po omenjenem prvem odstavku 392. člena ZKP vselej za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. Tedaj pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje ni več predmet pritožbenega preizkusa, ampak ponovljenega dokazovanja na novi glavni obravnavi, ki jo bo moralo sodišče prve stopnje še enkrat opraviti.