VSL Sklep II Ip 612/2022

I. Pritožba hipotekarne dolžnice A. A. se zavrne in se sklep potrdi.

II. Hipotekarna dolžnica A. A. sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor (I. točka izreka sklepa) ter sklenilo, da hipotekarna dolžnica A. A. sama krije svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka sklepa).

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje hipotekarna dolžnica A. A. iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, zavrnitev predloga za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnico in ustavitev postopka. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Sodišče je 29. 9. 2016 izdalo sklep o izvršbi zoper dolžnika B. d.o.o. in C. C., sklep je postal pravnomočen 22. 3. 2018. Zoper dolžnika B. d.o.o. se je 25. 5. 2018 pričel stečajni postopek pred Okrožnim sodiščem v Krškem, zoper dolžnika C. C. pa se je 21. 5. 2018 pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pričel postopek osebnega stečaja. Sodišče je zato s sklepom z dne 4. 6. 2018 izvršbo zoper dolžnika B. d.o.o. ustavilo, zoper dolžnika C. C. pa prekinilo. Upnik je 20. 12. 2018 predlagal nadaljevanje izvršbe zoper novo (hipotekarno) dolžnico A. A., ki naj bi bila dejanska lastnica ½ nepremičnin, na katere je bila dovoljena predmetna izvršba. Sodišče je s sklepom z dne 27. 3. 2019 predlog upnika za nadaljevanje izvršbe najprej zavrnilo, po upnikovi pritožbi, ki ji je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Ip 831/2019 z dne 22. 7. 2019 ugodilo, pa je s sklepom z dne 28. 9. 2020 izvršbo na ½ nepremičnin k.o. X, parcele 001, 002 in 003 nadaljevalo zoper hipotekarno dolžnico. Ugotovilo je namreč, da je A. A. postala lastnica teh nepremičnin do celote, pri čemer je le delež do ½ še vedno obremenjen s hipotekami (tudi upnikovo). Solastninski delež nepremičnin do ½, ki je obremenjen s hipotekami, je nova dolžnica pridobila s priznanjem izločitvene pravice v stečajnem postopku nad C. C. na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic St 000/2018 z dne 22. 11. 2018, neobremenjeno drugo ½ nepremičnin pa na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru o izročitvi nepremičnine kupcu St 000/2018 z dne 20. 12. 2019.

6Nova dolžnica je zoper sklep o nadaljevanju izvršbe vložila ugovor po 56.a členu ZIZ, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo, odločitev pa je materialnopravno pravilna.

7Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upnik na nepremičninah pridobil zastavno pravico na podlagi kreditne pogodbe, ki glede na podatke zemljiške knjige učinkuje od dne 7. 3. 2012. Dolžnica se je kot solastnica do ½ teh nepremičnin (na tem deležu je hipoteka ostala vknjižena) v zemljiško knjigo vpisala z učinkom od 14. 5. 2019 na podlagi v stečaju nad prvotnim dolžnikom C. C. priznane izločitvene pravice.

8Po drugem odstavku 142. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) se dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa zaznamuje v zemljiški knjigi (91. in 92. člen Zakona o zemljiški knjigi) in posledično zaradi načela publicitete učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. To pomeni, da lahko zastavni upnik predlaga neposredno izvršbo tudi zoper poznejšega lastnika zastavljene nepremičnine, čeprav se neposredno izvršljiv notarski zapis nanj ne glasi.¹ Ugovorno in pritožbeno uveljavljano dejstvo, da dolžnica, ki je po podatkih zemljiške knjige pridobila lastninsko pravico na nepremičnini po vknjižbi pogodbene zastavne pravice in zaznambe neposrednosti izvršljivosti notarskega zapisa, ni bila v pogodbenem razmerju z upnikom in se sama ni neposredno zavezala k izpolnitvi dolga po izvršilnem naslovu, torej na veljavnost in izvršljivost le-tega nima nobenega vpliva in ne predstavlja ovire, da se upnik poplača iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljene nepremičnine (prvi odstavek 142. člena SPZ).

9Ob pojasnjenem se za neutemeljene izkažejo tudi ugovorne in v pritožbi ponovljene navedbe, da dolžnica (zaradi neobstoja pogodbenega razmerja z upnikom) ne more biti stranka tega postopka. Podlago za njen vstop v postopek namreč predstavlja določba 24. člena ZIZ o pravnem nasledstvu, ki je v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Do pravnega nasledstva v primeru vknjižene hipoteke sicer pride že na podlagi samega zakona ob prehodu lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini na novega lastnika, ki s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika.² Vendar pa ob upoštevanju pravil ZIZ, ki jasno določajo, kdo je lahko dolžnik in ob kakšnih pogojih, zgolj zakonsko pravno nasledstvo ne zadošča, temveč je treba položaj novega lastnika kot dolžnika procesno določiti z izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe (četrti odstavek 24. člena ZIZ). Na tem mestu sodišče prve stopnje pritrjuje pritožbi, da je sodišče ob sklicevanju na starejšo pravno teorijo zmotno navedlo, da 142. člen SPZ v razmerju do 24. člena ZIZ predstavlja lex specialis, saj je ob obrazloženem jasno, da gre za določbi, ki se medsebojno dopolnjujeta (prva je materialnopravna, druga pa procesnopravna) in sta sopovezani ter namenjeni ureditvi procesnega položaja upnika in novega lastnika obremenjenih nepremičnin v izvršilnem postopku. Takšno napačno stališče pa na pravilnost izpodbijane odločitve ni vplivalo, saj je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor in njen položaj kljub temu pravilno obravnavalo z upoštevanjem obeh določb (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Ker torej po drugem odstavku 142. člena SPZ vknjižena pogodbena hipoteka učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini, višje sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnica ob opisanem zemljiškoknjižnem stanju v tem izvršilnem postopku ne more uspeti z uveljavljanjem, da je bila že v času pridobitve hipoteke bodisi solastnica te nepremičnine na originarni podlagi iz naslova skupnega premoženja bodisi izključna lastnica iz naslova njenega posebnega premoženja (kot sama s seboj v nasprotju navaja v ugovoru in pritožbi). Ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje.³ Utemeljeno zato sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem dolžničinih staršev, ki je bil predlagan za ugotavljanje v zvezi z za ta postopek nerelevatnega dejstva časovno drugačnega trenutka in načina pridobitve lastninske pravice dolžnice na obremenjenih nepremičninah. Sklep zaradi neizvedbe tega dokaza tako ni obremenjen s pritožbeno smiselno očitano kršitvijo določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

11Opisano stališče, da dolžnica s temi navedbami v izvršbi ne more uspeti, pa nikakor ne pomeni, da jih ne more uveljavljati v tožbi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe po 59. členu ZIZ. Po prvem odstavku tega člena namreč lahko dolžnik v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev. Sodišče je v obravnavani zadevi o ugovoru odločilo na podlagi dejstva, ki se nanaša na način in trenutek pridobitve dolžničine lastninske pravice (in s tem povezanim vprašanjem utemeljenosti dovolitve izvršbe na solastni delež dolžnice na nepremičnini), to dejstvo pa je med strankama sporno. V zvezi z drugim pogojem, to je, da se morajo dejstva nanašati na terjatev, pa je sodna praksa že zavzela stališče, da je pravda na nedopustnost izvršbe mogoča tudi v primeru, ko je povezanost s terjatvijo vsaj posredna, torej tudi v primeru, ko dolžnik v ugovoru uveljavlja impugnacijske razloge. To so razlogi, ki kljub obstoju terjatve preprečujejo izvršbo, mednje pa sodi tudi ugovorni razlog po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ v zvezi s 56.a členom ZIZ, torej zatrjevanje, da terjatev ni prešla na hipotekarno dolžnico.⁴

12Prav tako dolžnica v tem izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga, da je ustanovljena hipoteka neveljavna, ker je prvotni dolžnik brez njenega soglasja in brez njene seznanjenosti s svojim poslovanjem obremenil skupno premoženje oziroma posebno premoženje dolžnice. Tudi te navedbe so namreč lahko le predmet pravdnega postopka, v katerem bi dolžnica uveljavljala neveljavnost na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa vknjižene hipoteke. Neizvedba v zvezi s tem predlaganih dokazov zato ne predstavlja očitane kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in prav tako ne posledične nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 340. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

13Ker po pojasnjenem dolžnica z ugovorom ni uspela, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi, da sama krije svoje ugovorne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), za katere ni mogoče zaključiti, da bi ji jih upnik povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

14Glede na obrazloženo in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče neutemeljeno pritožbo hipotekarne dolžnice A. A. zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15Hipotekarna dolžnica A. A. s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

¹ O tem T. Keresteš v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 640 in 641.
² Prim. Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010.
³ Prim. VSL Sklep II Ip 1251/2021 z dne 13. 10. 2021.
⁴ Prim. VSRS Sodba II Ips 250/2009 z dne 23. 2. 2012, VSL Sodba II Cp 1167/2018 z dne 22. 5. 2019, VSL Sklep II Ip 1021/2021 z dne 7. 9. 2021,...