91. člen ZZK-1

Ugovorno in pritožbeno uveljavljano dejstvo, da dolžnica, ki je po podatkih zemljiške knjige pridobila lastninsko pravico na nepremičnini po vknjižbi pogodbene zastavne pravice in zaznambe neposrednosti izvršljivosti notarskega zapisa, ni bila v pogodbenem razmerju z upnikom in se sama ni neposredno zavezala k izpolnitvi dolga po izvršilnem naslovu, na veljavnost in izvršljivost le-tega nima nobenega vpliva in ne predstavlja ovire, da se upnik poplača iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljene nepremičnine. Dolžnica ob opisanem zemljiškoknjižnem stanju v tem izvršilnem postopku ne more uspeti z uveljavljanjem, da je bila že v času pridobitve hipoteke bodisi solastnica te nepremičnine na originarni podlagi iz naslova skupnega premoženja bodisi izključna lastnica iz naslova njenega posebnega premoženja (kot sama s seboj v nasprotju navaja v ugovoru in pritožbi). Ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje. Nikakor pa to ne pomeni, da jih ne more uveljavljati v tožbi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe po 59. členu ZIZ. Prav tako dolžnica v tem izvršilnem postopku ne more uspešno u

Predlog se zavrne.

Neposredna izvršljivost notarskega zapisa sicer učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini, vendar pa le pod pogojem, da je zaznamovana v zemljiški knjigi. Povedano drugače, zoper kasnejšega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini je mogoče neposredno izvršbo dovoliti le v primeru, če je bila v zemljiško knjigo poleg hipoteke vpisana tudi zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa. Izvršilno sodišče je vezano na zemljiškoknjižno stanje in morebitnih nepravilnosti v zemljiškoknjižnih postopkih ne more ugotavljati, še manj pa odpravljati.

Namen zaznambe neposredne izvršljivosti je v publicitetnem učinku zoper tretje osebe, ki niso bile stranke pravnega posla, sklenjenega v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ter zato z neposredno izvršljivostjo niso same ob sklenitvi izvršilnega naslova soglašale. Zaradi zaznambe neposredne izvršljivosti se tako tudi na njih nanaša oziroma jih obvezuje neposredna izvršljivost notarskega zapisa. Dolžnik pa je bil v konkretnem primeru stranka pravnega posla (kreditojemalec in s tem osebni dolžnik), sklenjenega v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, in je soglašal tako s tem, da se bo v zavarovanje terjatve ustanovila in vknjižila hipoteka ter zaznamovala neposredna izvršljivost notarskega zapisa, kot s tem, da je notarski zapis neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti, ki so v njem zajete. Za učinke neposredne izvršljivosti notarske hipoteke zoper (osebnega) dolžnika kot stranko pravnega posla, sklenjenega v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, zato niti ni potrebna zaznamba neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi.

Izbris zaznambe neposredne izvršljivosti ureja 92. člen ZZK-1, ki določa, da v primeru, če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, ki je bila ustanovljena na podlagi notarskega zapisa, na katerega se nanaša zaznamba neposredne izvršljivosti, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris te zaznambe (92. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče bo torej po uradni dolžnosti izbrisalo zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, ko bo dovolilo izbris hipotek, ki so bile ustanovljene na podlagi spornega notarskega zapisa. Tožnica zato nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, s tem, da zemljiškoknjižno sodišče tudi ni (še) dovolilo izbrisa hipotek.

Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje pri maksimalni hipoteki in z vrstnim redom vknjižene maksimalne hipoteke učinkuje proti vsakokratnemu kasnejšemu lastniku nepremičnine. Vknjižena maksimalna hipoteka ima značilnost varovane stvarne pravice. Ko upnik terjatev trditveno konkretno opredeli, jo pojasni in strukturira, ter za zatrjevano predloži dokaze, na drugi strani obstoji breme dolžnika, da to konkretno izpodbija (navaja konkretne trditve zoper obstoj in višino terjatve, za katero je sodišče dovolilo izvršbo) in za svoje trditve predlaga dokaze.

Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se mora zaznamovati v zemljiški knjigi. Učinek takšne zaznambe je, da učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.

Redno razpolaganje s premoženjem (ki je opravljeno v okviru redne dejavnosti ali povsem neodvisno od vprašanja uveljavitve terjatve) ponavadi ne konstituira pogoja subjektivne nevarnosti, ne glede na to, ali ogroža uveljavitev terjatve ali ne. Sama ustanovitev zavarovanja v času po prvem naroku bi utegnila biti pokazatelj subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, vendar upoštevajoč vse zgoraj navedeno (nastanek obveznosti leta 2011, refinanciranje leta 2014, pogodba o maksimalni hipoteki je bila kot oblika zavarovanja predvidena že v kreditni pogodb iz leta 2014 in dejstvo normalne gospodarske aktivnosti), ne zgradi za zavarovanje z začasno odredbo zahtevane subjektivne nevarnosti.

Sodišče sme dovoliti izvršbo zoper osebo, ki ni navedena v izvršilnem naslovu kot dolžnik le, če upnik na predpisan način izkaže prehod obveznosti na novega dolžnika (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V obravnavani zadevi bi za prehod obveznosti moral biti podan učinek neposredne izvršljivosti notarskega zapisa SV 808/06 z dne 30. 8. 2006 do obravnavanih hipotekarnih dolžnikov, kar pa bi upnik lahko dosegel le z javno objavo pravnega dejstva neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi (142. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ in 91. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Izpostavljena zaznamba, pridobljena v postopku In 58/2013, v povezavi s hipoteko le varuje upnikov vrstni red glede poplačila, ne daje pa mu neposredne možnosti izvršbe zoper hipotekarna dolžnika, saj sta hipoteko prevzela brez učinkov neposredne izvršljivosti, ki ni bila zaznamovana.

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v petem odstavku 91. člena dopušča dogovor o neposredni izvršljivosti posamičnih konkretnih terjatev z določenim rokom zapadlosti, ki nastanejo znotraj maksimalne hipoteke. Že iz besedila navedene zakonske odločbe torej jasno izhaja, da se v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa lahko sklene sporazum o konkretni terjatvi le znotraj najvišjega zneska, ki je zgornja meja, do katere daje hipoteka še realno jamstvo. Ker nad tem zneskom v nobenem primeru ne služi zavarovanje, ki je pri maksimalni hipoteki praviloma dogovorjeno za zavarovanje več terjatev, je logično, da posamična terjatev ne sme presegati tega zneska.

V 1. točki šestega odstavka 91. člena ZZK-1 je izrecno predpisano, da se ob zaznambi neposredne izvršljivosti navede podatek o terjatvi, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost. Tudi v elektronskem obrazcu so upoštevane vse zahteve, ki jih glede na vrsto predlaganega vpisa zahteva zakon.

Ko gre za prvi predlagani vpis neposredne izvršljivosti terjatve, je jasno, da vpis neposredne izvršljivosti terjatve, ki že v začetku presega znesek ustanovljene maksimalne hipoteke, upoštevajoč peti odstavek 91. člena ZZK-1, ni dovoljen.

Ob zaznambi sklepa o izvršbi zemljiškoknjižno sodišče ne more in ne sme presojati utemeljenosti oziroma pravilnosti izdanega sklepa o izvršbi.

Za zaznambo skupne hipoteke se uporablja le splošna tarifa št. 91013.

Notarska hipoteka prinaša določene prednosti v primerjavi z navadno (klasično) hipoteko na podlagi pravnega posla, predvsem v načinu in postopku uresničevanja prednostne poplačilne pravice. Upnik ima v tem primeru namreč že izvršilni naslov za neposredno izvršbo, v primeru navadne hipoteke na podlagi pravnega posla pa mora izvršilni naslov še pridobiti in to na podlagi tožbe, s katero bo od dolžnika, ki hkrati ni osebni dolžnik, zahteval da dopusti prodajo zastavljene nepremičnine (hipotekarna tožba). Pravnomočna sodba, ki bo izdana na podlagi te tožbe, je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče realizirati hipoteko. Za ustanovitev notarske hipoteke je potrebno, da zastavitelj in zastavni upnik skleneta pravni posel o ustanovitvi notarske hipoteke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem mora zastavitelj soglašati, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastavljeni nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se mora zaznamovati v zemljiški knjigi (91. in 92. člen Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03, v nadaljevanju ZZK-1). Učinek ta