VSM Sklep III Cp 581/2022

I. Pritožbama se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 1. 2022 v I. do VII. točki razveljavi in v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, v preostalem delu se pritožbi zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje z dne 26. 1. 2022 (VIII. točka izreka) in z dne 24. 3. 2022.

II. Nasprotna udeleženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku s sklepom z dne 26. 1. 2022 nasprotnima udeležencema odvzelo ml. otroka in ga namestilo v Strokovni center Mladinski dom X (I. točka izreka). V II. - V. točki izreka je odločilo o preživninskih obveznostih in stikih nasprotnih udeležencev z ml. otrokom. V V. točki izreka je za skrbnika imenovalo Center za socialno delo Y in v VI. in VII. točki izreka je odločilo, da ukrep traja tri leta ter predlagatelju naložilo, da enkrat na leto poroča o izvajanju načrta pomoči družini nasprotnih udeležencev. V VIII. točki izreka je ugovor nasprotnih udeležencev z dne 23. 12. 2021 zoper sklep o začasni odredbi IV N 346/2021-2 z dne 15. 2. 2021 zavrnilo. S sklepom z dne 24. 3. 2022 je ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 1. 2. 2022, s katerim je sodišče določilo način oprave izvršbe sklepa o začasni odredbi, zavrnilo.

2Zoper oba sklepa se pritožujeta nasprotna udeleženca. V pritožbi zoper sklep z dne 26. 1. 2022 navajata, da se celoten sklep sodišča utemeljuje in sklicuje na zapisnik in mnenje CSD Y, ki je v predmetnem postopku predlagatelj, ki ima položaj udeleženca, s tem pa ni nepristranski organ, ki bi lahko podal mnenje, na katerega bi sodišče oprlo odločitev. Zapisnik CSD Y z dne 1. 12. 2021 in 15. 6. 2021 pa tudi ne vsebuje podpisa nasprotnih udeležencev. Sodišče prve stopnje je nadalje dokazne predloge nasprotnih udeležencev v celoti zavrnilo z utemeljitvijo, da izvedeni dokazi nudijo podlago za odločitev o predmetnem predlogu, tudi glede ugovora zoper izdano začasno odredbo. Tako je sodišče otroka odvzelo njegovim staršem, brez da bi pri tem pridobilo mnenje strokovnega in kvalificiranega izvedenca, niti z ml. otrokom ni opravilo razgovora. Sodišče bi vsekakor moralo pridobiti mnenje izvedenca, ki bi se lahko izjasnil tudi o vseh drugih okoliščinah potrebnih za odločitev. Prav tako je sodišče zavrnilo dokazne predloge po zaslišanju babice in strica ml. otroka in romske pomočnice A. A., ki je z mladoletnikom delala v Osnovni šoli. S tem sta bila nasprotna udeleženca postavljena v zelo neenakopraven položaj, kršene so bile njune temeljne pravice, saj je celoten postopek temeljil zgolj na dokazih predlagatelja. Sodišče je zavrnilo ugovor zoper začasno odredbo, ne da bi opravilo presojo v kolikšnem času bosta starša ponovno lahko prevzela skrb za otrokovo vzgojo in varstvo. Ml. otrok v družini ni tako ogrožen, da bi ga bilo potrebno iz družinskega okolja umakniti, takšnih okoliščin pa ne navaja niti predlagatelj. V obrazložitvi se sodišče smiselno sklicuje na vsebino 175. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), takšen ukrep pa je mogoče izreči le v soglasju s starši, slednjega pa v predmetnem postopku ni, sicer pa se starša zavzemata za ureditev življenja, življenjskega prostora in si prizadevata pri vzgoji ml. otroka, da bi končal šolanje in da ne bi imel težav v šoli, nudita mu podporo in ljubezen in se v ta namen tudi pogovarjajo o primernem obnašanju in komuniciranju, prav tako iz poročila razrednika in ravnateljice izhaja, da je mladoletnik pri pouku vodljiv in kaže zanimanje za delo, vendar mu četrto in peto šolsko uro popusti koncentracija. Prav tako iz poročila ravnateljice izhaja, da je bilo dogovorjeno, da bo mladoletnik šolo obiskoval dvakrat tedensko, ostale dni pa se bo šolal doma. Največ je delal z romsko pomočnico A. A., s katero se je vedno dobro razumel in sledil njenim navodilom, slednja pa je bila tudi predlagana za zaslišanje. Do težav prihaja zgolj v šoli in še to le v zadnjem času, kjer je ml. otrok deležen zbadanja in norčevanja s strani sošolcev, vsekakor pa obstaja določena stigmatizacija pripadnikov romske skupnosti, ki je je deležen tudi ml. otrok v šoli. Sodišče ni z verjetnostjo ugotovilo, da je otrok ogrožen, slednje iz sklepa ne izhaja, sodišče pa se sklicuje na poročilo Osnovne šole, poročilo mobilne svetovalne delavke, obvestilo PP ter zapisnike in uradne zaznamke ter oceno ogroženosti predlagatelja. Sodišče se tudi ni opredelilo do navedb nasprotnih udeležencev, da ima ml. otrok strukturirano okolje, v katerem v redu funkcionira. Sodišče je nadalje izdalo sklep, s katerim je odredilo, da se začasna odredba izvrši in se je tudi izvršila, tako se ml. otrok trenutno nahaja v Vzgojnem domu Z, nasprotna udeleženca pa o času in kraju izvršbe nista bila obveščena in sta tudi vložila ugovor. Predlagata, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v celoti razveljavi, predlog predlagatelja zavrne kot neutemeljen, ugovoru nasprotnih udeležencev zoper sklep o začasni odredbi ugodi in sklep o začasni odredbi razveljavi ali pa zadevo vrne v ponovni postopek.

V pritožbi zoper sklep z dne 24. 3. 2022 pritožnika navajata, da sodišče v sklepu navaja, da je predlagatelj vložil odgovor na ugovor, v katerem pritrjuje zaključkom sodišča, vendar pa odgovor na ugovor predlagateljema ni bil vročen, tako da ne vesta kakšne navedbe je predlagatelj podal, s tem pa je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, saj nasprotnima udeležencema ni bila dana možnost, da se izjavita o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Sicer pa je sklep sodišča nezakonit, saj bi moralo sodišče prve stopnje najprej nasprotnima udeležencema izreči denarno kazen za primer, da svoje obveznosti ne bosta izpolnila, zgolj v posebej utemeljenih primerih lahko sodišče takoj odloči, da se izvršba opravi tako, da se otrok odvzame, saj je primarno sredstvo za realizacijo sklepa o začasni odredbi izrek denarne kazni, sodišče pa je zgolj zapisalo, da se je odločilo za način izvršitve sklepa, ker izrekanje denarne kazni ne bi bilo uspešno. Izvršba na način kot je bila določena ni mogoča, saj se opravi tako, da se otroka izroči osebi, kateri je zaupana v vzgojo in varstvo, ml. otrok pa je zaupan v varstvo in vzgojo nasprotnima udeležencema, izvršitelj pa je tudi opravil izvršbo s pomočjo policije, tako da je otroka vklenil v lisice, čeprav se ml. otrok postopku izvršbe ni upiral, pri tem pa ne gre spregledati, da je bil ml. otrok nasprotnima udeležencema odvzet brez kakršnegakoli predhodnega obvestila, da bo izvršba izvršena, s čemer so jima bile kršene temeljne človekove pravice. Predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep razveljavi oziroma vrne zadevo v ponovni postopek.

3V odgovorih na pritožbi se predlagatelj zavzema za zavrnitev pritožb kot neutemeljenih.

4Pritožba zoper sklep z dne 26. 1. 2022 je delno utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 24. 3. 2022 ni utemeljena.

5Pregled zadeve pokaže, da je predlagatelj Center za socialno delo Y (v nadaljevanju predlagatelj) zoper nasprotna udeleženca podal predlog za namestitev ml. otroka v strokovni center, prav tako je predlagal izdajo začasne odredbe, s katero se ml. otroka začasno odvzame nasprotnima udeležencema in se ga namesti v Strokovni center Mladinski dom X. Na podlagi slednjega je sodišče 15. 12. 2021 izdalo začasno odredbo, s katero je začasno odvzelo ml. otroka nasprotnima udeležencema in ga namestilo v Strokovni center Mladinski dom X, na način, da sta nasprotna udeleženca bila dolžna ml. otroka v roku treh dni od prejema sklepa o začasni odredbi pripeljati na Center za socialno delo Y, v kolikor pa temu ne bosta sledila, bo sodišče izvedlo izvršbo po uradni dolžnosti. Nadalje je odločilo o stikih med ml. otrokom in nasprotnima udeležencema in odločilo, da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve, slednja pa velja do pravnomočnega zaključka postopka za varstvo koristi otrok. Sodišče prve stopnje je dne 26. 1. 2022 opravilo narok, na katerem je zaslišalo nasprotna udeleženca in v zadevi odločilo tako, da je ml. otroka odvzelo staršema in ga namestilo v Strokovni center Mladinski dom X, določilo preživnino in stike ter za skrbnika določilo CSD Y ter odločilo, da ukrep traja tri leta. V VIII. točki izreka je ugovor nasprotnih udeležencev zoper sklep o začasni odredbi zavrnilo, prav tako pa je 1. 2. 2022 izdalo sklep, da se opravi izvršba s takojšnjim odvzemom ml. otroka nasprotnima udeležencema. Sklep se je nasprotnima udeležencema vročil ob opravi prvega izvršilnega dejanja, izvršbo je opravil izvršitelj ob strokovni pomoči delavcev CSD.

K VIII. točki izreka sklepa z dne 26. 1. 2022 in k sklepu z dne 24. 3. 2022

6Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo, materialnopravno pravilna. Dokazni postopek je namreč pokazal, da otroku grozi takšna nevarnost, zaradi katere je bilo potrebno predlagano začasno odredbo izdati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, ker je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (157. člen DZ). V skladu s 174. členom DZ sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi v rejništvo ali v zavod, če je otrok ogrožen s strani obeh staršev ali je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zavarovati njegove koristi in če okoliščine primera kažejo, da bodo starši po določenem času ponovno prevzeli skrb za njegovo vzgojo in varstvo. Postopek za izdajo začasne odredbe mora biti hiter, sodišče pa o njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno.

7Do sedaj izveden dokazni postopek po oceni sodišča druge stopnje daje podlago za zaključek, da starša ml. otroku ne zagotavljata pogojev za normalen fizični in psihični razvoj, ml. otrok namreč potrebuje strokovno pomoč, nudeno v strukturiranem okolju z jasno postavljenimi pravili in mejami, česar pa v domačem okolju ni deležen, slednje pa izhaja iz poročila razredničarke, zapisnika CSD Y, obvestil o izostanku s šole, obvestil Policijske postaje, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v 8. točki sklepa o začasni odredbi z dne 15. 12. 2021. Takšno odločitev je sodišče prve stopnje lahko sprejelo tudi brez pomoči izvedenca, saj gre za odločanje na podlagi verjetnosti, postopek pa mora biti hiter, zato je svojo odločitev oprlo na listinske dokaze, katerih dokazna ocena izhaja iz 33. in 34. točka izpodbijanega sklepa. Da je otrokov razvoj v domačem okolju ogrožen nenazadnje izhaja iz dejstva, da je od septembra do novembra 2021 šolo obiskal zgolj 4 x pa še takrat je prišlo do napadov in razgrajanja, ko se ml. otroka ni dalo umiriti in je morala posredovati policija. Iz policijskega zapisnika o opravljenem razgovoru z nasprotnima udeležencema nadalje izhaja, da se je mladoletnik staršema in policistu posmehoval in dal jasno vedeti, da jih ne bo upošteval. Prav tako je ob obisku na domu socialna delavka ugotovila, da ml. otrok spi do dvanajste ure in na pouk ni pripravljen, prav tako ga starša na pouk ne moreta pripraviti.

8Pri tem pa je potrebno imeti v uvidu, da gre le za začasno ureditev, nasprotnima udeležencema pa je dana možnost, da se vključita v terapevtsko obravnavo ter programe in uvidita neskladja v svojih ravnanjih ter se naučita veščin pozitivnega starševstva¹.

9Sodišče prve stopnje je tako z začasno odredbo pravilno izreklo ukrep namestitve otroka v zavod zaradi otrokovih psihosocialnih težav v odraščanju, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge, slednje pa je urejeno v 174. členu DZ v zvezi s prvim odstavkom 175. člena DZ, ki spada med hujše ukrepe za varstvo otrokove koristi in ga sodišče izreče le takrat, ko je otrok v družini tako ogrožen, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. S takšnim ukrepom se sledi otrokovi koristi po njegovem zdravem razvoju v najširšem smislu². Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je treba otroka iz domačega okolja umakniti, saj gre za okoliščine, zaradi katerih je otrokov razvoj pri starših ogrožen sam po sebi. Pri tem ni potrebno, da gre za razloge, ki izvirajo od staršev ali da gre za njihovo krivdno ravnanje ali opustitev. Dejstvo je, da iz poročil, ki jih je predložil predlagatelj, izhaja, da se težave pri ml. otroku stopnjujejo tako na vedenjskem in čustvenem področju, vse bolj ogroža sam sebe, vse oblike pomoči, ki so mu bile ponujene v šoli in domačem okolju, so bile izčrpane in neuspešne, saj ml. otrok šole ne obiskuje, od septembra 2021 do novembra 2021 je bil pri pouku zgolj štiri krat, ta daljša odsotnost od pouka pa vsekakor negativno vpliva na njegov nadaljnji razvoj, s tem pa se nasprotna udeleženca neutemeljeno sklicujeta na starejša poročila šole iz leta 2020, saj so se težave začele stopnjevati prav v šolskem letu 2021/2022. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izdaja začasne odredbe potrebna, da se prepreči nadaljnja ogroženost ml. otroka. S tem je pritožba zoper izdano začasno odredbo neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep z dne 26. 1. 2022 v VIII. točki izreka (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

10Nadalje nima prav pritožba, da je sodišče neupravičeno izdalo sklep, s katerim je izvršilo sklep o začasni odredbi z dne 15. 12. 2021 na način, da se opravi izvršba s takojšnjim odvzemom otroka staršema in se ju izroči Centru za socialno delo Y. Nasprotna udeleženca namreč otroka prostovoljno na CSD Y nista pripeljala, iz njunih izjav tudi izhaja, da se z namestitvijo otroka v zavodu ne strinjata, sodišče pa je pravilno zaključilo, da izvršitev začasne odredbe z uporabo milejšega ukrepa, to je z izrekanjem denarne kazni, ne bi bila uspešna, saj sta nasprotna udeleženca brez zaposlitve, preživljata se s socialnimi transferji in izvršba na ta sredstva ni mogoča. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je bila v korist ml. otroka izvedba izvršbe z neposredno izročitvijo brez predhodnega poskusa uporabe milejšega ukrepa, s čemer ni kršilo določbe 238.e člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) s tem, ko je ob opravi izvršilnega dejanja sklep vročilo nasprotnima udeležencema in otroka izročilo v varstvo CSD, o slednjem pa ima sklep sodišče prve stopnje z dne 24. 3. 2022 ustrezne razloge v točkah 10 do 12 obrazložitve.

11Dejstvo je, da je bil ml. otrok nasprotnima udeležencema na podlagi sklepa sodišča prve stopnje odvzet in nameščen v Vzgojno varstveni zavod Z. V kolikor je tekom postopka prišlo do nepravilnosti pri opravi izvršbe, pa je slednje lahko predmet posebnega postopka za odpravo nepravilnosti pri izvršilnih dejanjih in ni predmet presoje sodišča druge stopnje v pritožbenem postopku zoper sklep z dne 24. 3. 2022.

12Nasprotna udeleženca navajata, da jima odgovor na ugovor ni bil vročen v izjasnitev. Čeprav mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične (tretji odstavek 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ), zakon ne predvideva nadaljnjega odgovora dolžnika na tako upnikovo vlogo, zato vročitev odgovora nasprotnima udeležencema ni bila potrebna. Odgovor na ugovor tudi ni vseboval trditev in dokaznih predlogov, do katerih se nasprotna udeleženca ne bi imela možnosti opredeliti, ampak je zgolj pritrjeval pravilnosti sodišča prve stopnje, ki je izdalo izpodbijan sklep o izvršbi, s katerim je določilo način izvršitve začasne odredbe.

13Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zoper sklep z dne 24. 3. 2022 zavrnilo in sklep potrdilo ( drugi odstavek 365. člena ZPP zvezi z 42. členom ZNP-1).

K sklepu o namestitvi ml. otroka v strokovni center z dne 26. 1. 2022

14Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26. 1. 2022 ml. otroka odvzelo staršema in ga namestilo v Strokovni center Mladinski dom X. Za skrbnika je imenovalo CSD Y in odločilo, da ukrep traja tri leta. Nadalje je odločilo o preživninski obveznosti nasprotnih udeležencev in stikih med ml. otrokom in nasprotnima udeležencema.

15Sodišče ugotavlja, da je v predmetnem postopku predlagatelj postopka CSD. V skladu z 98. členom ZNP-1 CSD, v kolikor ni predlagatelj postopka za varstvo koristi otroka, sodišče glede koristi otrok pridobi mnenje slednjega. Glede na dejstvo, da je v predmetnem postopku predlagatelj CSD, se mnenje CSD-ja upošteva kot navedbe udeleženca³.

16Odvzem otroka staršem in namestitev drugam je eden najbolj radikalnih ukrepov države, ki nepovratno zareže v družinska razmerja in praviloma pusti trajne posledice, čeprav matična družinska celica ni združena le kratek čas. Država mora zato po 54. členu Ustave Republike Slovenije in 16. členu Konvencije o otrokovih pravicah zagotoviti, da otrok in njegovi starši ne bodo izpostavljeni nezakonitemu vmešavanju v njihovo zasebno življenje, dom in družino. Sodišče in CSD lahko izvajata oziroma izrekata le zakonsko predvidene ukrepe pod zakonsko predvidljivimi pogoji. Sodišče pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka upošteva načelo najmilejšega ukrepa, s katerim čim manj omeji starševsko skrb in po možnosti ne odvzame otroka (156. člen DZ). Pogoj za izrek ukrepa je ogroženost otroka. Ukrep namestitve otroka v zavod sodišče izreče zaradi otrokovih psihosocialnih težav v odraščanju. Pri tem mora sodišču biti glavno vodilo otrokova največja korist, pri tem pa je potrebno tudi upoštevati, da pri tovrstnih ukrepih nikoli ne gre za nepovratne ukrepe. Ukrep je omejen na največ tri leta, v tem času pa si mora država zlasti preko centra za socialno delo, ki spremlja izvajanje ukrepa, prizadevati, da se čimprej odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil ukrep izrečen in da se matična družina v kar najkrajšem času spet združi. Namen tovrstnih ukrepov je, da se v času razdružitve njeni družinski člani ustrezno okrepijo ter da bodo po združitvi lahko živeli bolj kakovostno⁴.

17V predmetnem postopku starša nista dala soglasja za namestitev otroka v zavod, zato je potrebno v primeru, ko soglasja ni, otrok pa je v družini ogrožen, odločati o odvzemu otroka v skladu s 174. členom DZ, upoštevaje posebnosti namestitve v zavod, ki jih določa 175. člen DZ. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je vedenjske in socialne težave ml. otroka ter njegove učne težave možno reševati le z najstrožjim ukrepom trajnejšega značaja, odvzemom otroka in namestitvijo v zavod, saj kot izhaja iz poročil CSD in OŠ, ml. otroku ne morejo več nuditi ustrezne podpore.

18Pritožnika utemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da se s presojo njunih starševskih kapacitet in težav mladoletnika še ni dovolj ukvarjalo. Sodišče prve stopnje se je oprlo v pretežni meri na mnenje CSD, ki je predlagatelj predmetnega postopka. Sodišče nima strokovnega znanja, potrebnega za ugotavljanje učinkovanja nameščanja otroka v zavod ter ugotavljanja starševskih kapacitet obeh staršev, CSD pa v obravnavani zadevi ni nepristranski organ, ki bi lahko podal mnenje, na katerega bi lahko sodišče oprlo odločitev, saj je predlagatelj postopka. Nasprotna udeleženca sta nadalje predlagala, da sodišče v predmetnem postopku zasliši sorodnike mladoletnika, samega mladoletnika, kot tudi A. A., delavko na šoli, ki je z mladoletnikom delala, prav tako sta predlagala, da se v postopek pritegne izvedenec ustrezne stroke, sodišče prve stopnje pa je izvedbo predlaganih dokazov neobrazloženo zavrnilo.

19Sodišče je neobrazloženo zavrnilo dokazne predloge, ki bi ovrgli rezultate dosedanjega dokaznega postopka zgolj z argumentom, da so že izvedeni dokazi utemeljeni in nudijo podlago za odločitev v predmetnem postopku. Rezultat dokazovanja, predvsem z zaslišanjem A. A. ter pritegnitvijo izvedenca ustrezne stroke, bi lahko privedel tudi do drugačnega zaključka, glede ustreznosti tako hudega ukrepa, kot je odvzem otroka. Z neobrazložitvijo opustitve izvedbe vseh dokazov, ki sta jih predlagala nasprotna udeleženca, je bilo nasprotnima udeležencema onemogočeno dokazovanje odločilnega dejstva, primernost njunega starševstva in potrebnost izreka ukrepa odvzema ml. otroka, s čemer je prišlo do bistvene kršitve določb po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, nasprotnima udeležencema pa je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, s čemer je kršena tudi njuna ustavna pravica do enakega varstva po 22. členu Ustave RS.

20V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje na podlagi, najmanj zaslišanja strokovne delavke šole A. A. in mladoletnika, ki ga lahko zasliši tudi v zavodu, kjer je nameščen med tednom in eventualno s postavitvijo izvedenca ugotovilo, kakšne so starševske kapacitete obeh udeležencev, potrebnost namestitve ml. otroka v zavod in učinkovanja dosedanje namestitve v zavod ter po temeljitem pretehtanju in oceni vseh dokazov ponovno odločilo⁵. V ta namen lahko sodišče prve stopnje zaradi nujnosti postopka, saj ima izrek tovrstnega ukrepa, prednost pred ostalimi ukrepi, izvedencu tudi skrajša rok za izdelavo izvedenskega mnenja, da se bo lahko postopek zaključil čimprej.

21Sodišče druge stopnje dokaznega postopka ni samo dopolnjevalo, saj do sedaj v postopku praktično niso bili izvedeni nobeni neposredni dokazi (razen zaslišanja nasprotnih udeležencev), sodišče prve stopnje tudi ni poskušalo zaslišati mladoletnega otroka, zgolj iz razloga, ker se slednji neformalnega razgovora na sodišču ni udeležil, dejstvo pa je, da je sedaj v Zavodu Z in lahko sodišče zaslišanje opravi tudi v tej instituciji, zato je glede na naravo stvari ocenilo, da samo postopka ne more dopolnjevati, zato je pritožbi delno ugodilo, sklep sodišča prve stopnje dne 26. 1. 2022 (I. do VII. točka izreka) razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

22Pritožnika krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).

-------------------------------

¹ Matej Čujovič, Pravni letopis 2019: Odvzem in namestitev otroka v postopku odločanja o varstvu in vzgoji.
² VSL sklep IV Cp 212/2020 z dne 6. 2. 2020.
³ Vesna Rijavec, Pravni letopis 2019, str. 57 - 77: Odločanje o varstvu in vzgoji otroka.
⁴ Matej Čujović, Pravni letopis 2019: Odvzem in namestitev otroka v postopku odločanja o varstvu in vzgoji.
⁵ VSRS sklep II Ips 20/2017 z dne 20. 5. 2016.