VSRS Sklep III Ips 38/2021

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 72.275,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2018 in tožnici naložilo plačilo pravdnih stroškov toženke. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo, odločilo, da tožnica sama nosi pritožbene stroške ter je dolžna toženki povrniti stroške odgovora na pritožbo.

2Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na dve nosilni stališči: (1) da ni podana protipravnost ravnanja organa oblasti in (2) da je odškodninski zahtevek zastaran. Prvo stališče je oprlo na presojo, da v položaju, ko je "še vedno učinkovala zaznamba komasacije", ni povsem jasno (sploh pa ne zakonsko določeno): (1) ali bi morala sodniška pomočnica vpis pogodbene komasacije zavrniti, upoštevaje 148. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ker je prišlo do spremembe lastništva, tožnica kot kupovalka parcele v izvršilnem postopku pa ni izstavila dovolila za vpis, temveč "ga je dala njena pravna prednica;" (2) ali pa je sodniška pomočnica s sklepom Dn 262686/2014 z dne 18. 12. 2014 pravilno upoštevala "zaznambo komasacije" in njene učinke, ki naj bi bili smiselno enaki učinkom zaznambe spora; pravilno poočitila ukinitev vpisane parcele (v izmeri 11.371 m2, ki jo je tožnica kupila v izvršilnem postopku) ter vpisala novo parcelo (v izmeri 9.306 m2) in lastninsko pravico dolžnika iz izvršilnega postopka, skladno s Pogodbo o komasaciji, pri čemer je nato Okrajno sodišče v Velenju s sklepom Dn 249299/2015 z dne 2. 12. 2015 pri novi parceli kot lastnico v zemljiški knjigi vpisalo tožnico ter izbrisalo vsa pretekla bremena. Drugo nosilno stališče, tj. odločitev o zastaranju odškodninskega zahtevka, je sodišče prve stopnje oprlo na prvi odstavek 6. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ki ureja pozitivni publicitetni učinek vpisa. Zavzelo je stališče, da je tri letni subjektivni zastaralni rok pričel teči najkasneje 13. 3. 2015, ko je začel učinkovati za tožnico škodljivi vpis v zemljiško knjigo. Takrat je, skladno pozitivnemu publicitetnemu učinku, tožnica zvedela, da je bila parcela, pri kateri je bila vknjižena kot lastnica, izbrisana iz zemljiške knjige. Subjektivni zastaralni rok se je do vložitve tožbe 10. 1. 2019 že iztekel kljub zadržanju teka zastaralnega roka od 17. 10. 2018 do 7. 1. 2019. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da se tožnica ne more sklicevati, da je za izbris njene parcele izvedela šele leta 2017, saj glede na omenjeno določbo ZZK-1 velja, da se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal pravic in pravnih dejstev, ki so vpisana v zemljiški knjigi. Obema nosilnima stališčema sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje pritrdilo.

3Na predlog tožnice je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom III DoR 124/2021 z dne 19. 10. 2021 dopustilo revizijo glede vprašanj:

‒ Ali je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi ustrezno presodilo pritožbene navedbe tožnice zoper ugotovitve sodišča prve stopnje, da ravnanje uslužbenke toženke ni bilo protipravno?

‒ Ali je bilo pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da je za presojo začetka teka subjektivnega zastaralnega roka v predmetni zadevi pomembno izključno načelo publicitete vpisov v zemljiško knjigo iz 6. člena ZZK-1?

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo v okviru dopuščenih vprašanj. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve postopka. V zvezi s prvim vprašanjem opozarja na kršitev pravice do izjave v pritožbenem postopku. Meni, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na njena pritožbena izvajanja, s katerimi je obširno izpodbijala stališče sodišča prve stopnje, ki ni pritrdilo njenemu očitku protipravnosti ravnanja organa oblasti. Opozarja na kršitve Okrajnega sodišča v Velenju v zemljiškoknjižnem postopku, sklicuje se na kršitve njenih ustavnih pravic (iz 22., 25. in 33. člena Ustave), povzema s tem v zvezi pritožbene navedbe in očita, da sta jo tako pritožbeno sodišče kot tudi Okrajno sodišče v Velenju prikrajšali za pravno sredstvo. V zvezi z drugim vprašanjem izpostavlja v sodni praksi uveljavljene kriterije, na podlagi katerih se presoja začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih zahtevkih. Ti po njenem mnenju niso bili upoštevani. Meni, da sta jo sodišči z zavzetim stališčem o odločilnem pomenu publicitetnega načela iz prvega odstavka 6. člena ZZK-1 za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka prikrajšali za pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

5Toženka je vložila odgovor na revizijo in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora.

6Revizija je utemeljena.

Upoštevno dejansko stanje

Položaj tožnice kot kupovalke parcele št. 105/9, k. o. ... (s površino 11.371 m2) v izvršilnem postopku

– Zemljiškoknjižna lastnica parcele št. 105/9, k. o. ... (s površino 11.371 m2, v nadaljevanju parcela 105/9) je bila od 9. 12. 2005 A., d. o. o., ... – v stečaju (v nadaljevanju dolžnica); 27. 5. 2014 je bila pri tej parceli pod Dn 106758/2013 vpisana zaznamba izvršbe z začetkom učinkovanja vpisa s 13. 9. 2011.

– Tožnica je to parcelo v tem izvršilnem postopku kupila dne 22. 1. 2014 na javni dražbi.

– Dne 29. 8. 2014 je postal pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Krškem In 57/13 z dne 18. 8. 2014 o izročitvi nepremičnine tožnici, v katerem je bilo med drugim odrejeno, da se plomba Dn 198643/2013 (o zaznambi uvedbe postopka pogodbene komasacije) po pravnomočnosti sklepa izbriše iz zemljiške knjige.

– Dne 9. 12. 2014 se je tožnica s sklepom Dn 188811/2014 z dne 24. 11. 2014 vpisala kot lastnica te parcele z učinkom od 29. 8. 2014.

– Odredba o izbrisu zaznambe uvedbe postopka pogodbene komasacije v nasprotju s pravnomočnim sklepom sodišča ni bila izvedena v zemljiški knjigi.

Postopek pogodbene komasacije

‒ Tožnica v postopku pogodbene komasacije ni sodelovala.

‒ Dne 1. 7. 2013 je bila sklenjena Pogodba o komasaciji, pri kateri je kot (takratna) lastnica parcele 105/9 sodelovala dolžnica in ki naj bi (proti odmeni)¹ prejela parcelo 5020 v izmeri 9.306 m2. Dne 23. 7. 2013 je GURS izdala Odločbo o evidentiranju pogodbene komasacije, v kateri je navedla, da se parcela št. 105/9 ukine in da se po pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo evidentira parcele in njihove meje kot urejene. Dne 15. 11. 2014 je bila pri parceli 105/9 pod Dn 198643/2013 vpisana zaznamba uvedbe postopka komasacije z začetkom učinkovanja vpisa z dnem 24. 9. 2013.

‒ Dne 8. 12. 2014 je bil podan predlog za zemljiškoknjižno izvedbo Pogodbe o komasaciji; 18. 12. 2014 je Okrajno sodišče v Velenju izdalo sklep Dn 262686/2014 z učinkom od 8. 12. 2014, s katerim je bila poočitena ukinitev parcele 105/9, vpisana nova parcela 5020, pri tej pa vpisana lastninska pravica dolžnice. Izvedba vpisa je bila opravljena 13. 3. 2015. Tožnica v tem postopku ni sodelovala in sklep Dn 262686/2014 z dne 18. 12. 2014 ji ni bil vročen.

‒ Okrajno sodišče v Velenju je "saniralo napako" tako, da je v zadevi Dn 24299/2015 s sklepom z dne 2. 12. 2015 z učinkom od 1. 12. 2015 pri parceli 5020 kot lastnico izbrisalo dolžnico in namesto nje vknjižilo kot lastnico tožnico ter izbrisalo vsa pretekla bremena. Izvedba je bila opravljena 18. 12. 2015. Iz obrazložitve izhaja, da je bil sklep izdan po uradni dolžnosti zaradi odprave napake, storjene pri izvršitvi sklepa Dn 262686/2014. Sklep je bil vročen tožnici, ki mu ni ugovarjala.

Presoja revizije

7Razlogi k prvemu dopuščenemu vprašanju: Ali je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi ustrezno presodilo pritožbene navedbe tožnice zoper ugotovitve sodišča prve stopnje, da ravnanje uslužbenke toženke ni bilo protipravno?

8Pravica iz 26. člena Ustave pomeni ultima ratio pravne države. To za področje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin pomeni naslednje: če vsi drugi mehanizmi za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v posameznem primeru odpovedo, je po Ustavi to varstvo ob izpolnjenih predpostavkah pravice do povrnitve škode posamezniku zagotovljeno z odškodnino.² Pri razlagi nedoločenega pojma protipravnosti iz prvega odstavka 26. člena Ustave zato ni dopustno zaobiti očitkov kršitev človekovih pravic s strani organa oblasti, s katerimi domnevni oškodovanec utemeljuje protipravno ravnanje organa oblasti. Iz 26. člena Ustave izhaja nadalje zahteva, da sodišča v odškodninskih sporih zoper državo ne smejo sprejemati stališč, ki bi bila v nasprotju z drugimi človekovimi pravicami.³ Pri razlagi nedoločenega pojma protipravnosti je treba imeti vselej pred očmi celoto očitanih pomanjkljivosti. Pomemben je odgovor na vprašanje, ali je gledano kot celota postopanje organov oblasti, upoštevaje vse okoliščine primera - torej vse očitke pomanjkljivosti, če je teh več -, zadostilo zahtevanim standardom, pri čemer so ti standardi v primeru resnega posega v temeljne ustavne vrednote tudi ustavnopravno pogojeni.⁴ Ta korak omogoči oceno, ali je bila in concreto upoštevana običajna metoda dela in skrbnost, ki se pri tem pričakuje.⁵ Očitane posamezne pomanjkljivosti opravljanja službe lahko kumulirajo v celoto, ki zaradi nezdružljivosti z zahtevanimi standardi skrbnosti in običajne metode dela kaže na neprofesionalno delo in utemeljuje protipravno ravnanje iz 26. člena Ustave.

9Iz pritožbenih izvajanj izhajajo konkretizirani očitki kršitev določb Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v zemljiškoknjižnem postopku Okrajnega sodišča v Velenju Dn 262686/2014, katerih namen je zavarovati položaj vknjiženega lastnika nepremičnine; prav tako je bil konkretiziran očitek neupoštevanja njegovega procesnega položaja, ker bi moral biti kot oseba, proti kateri naj se izvede vpis, nasprotni udeleženec tega postopka. Revident je opozarjal (in opozarja tudi v reviziji), da je bil v navedenem zemljiškoknjižnem postopku prikrajšan za pravico do izjave in pravnega sredstva, ker mu sklep sodišča ni bil vročen. Poleg tega je opozarjal na kršitev pravice iz 33. člena Ustave, ker se mu je odvzela lastnina arbitrarno in brez nadomestila (bil je lastnik zemljišča v izmeri 11.371 m2, sedaj je lastnik zemljišča v izmeri 9.306 m2). Poudarjal je in podrobno opisoval, da se je v nasprotju z določbami ZZK-1 na podlagi Pogodbe o komasaciji v njegovo breme odredil izbris parcele, pri kateri je bil vknjižen kot lastnik, poočitenje parcele z manjšo površino in odredil vpis lastninske pravice dolžnika iz izvršilnega postopka. Utemeljeval je nedopustnost posega v pravico iz 33. člena Ustave in to v sodnem postopku, v katerem v nasprotju s povsem jasno določbo zakona ni imel možnosti sodelovati.

10Kot je bilo že obrazloženo, so očitki kršitev pravic iz 22., 25. in 33. člena Ustave pomembni pri razlagi nedoločenega pravnega pojma protipravnosti ravnanja, prav tako je pomembna presoja protipravnosti z vidika celote očitanih pomanjkljivosti. Očitek nedopustnosti posega v pravico do lastnine je pomemben, ker člen 33 Ustave (pravica do zasebne lastnine in dedovanja) varuje položaj imetnika lastninske pravice na nepremičnini pred oblastnimi posegi v njegovo lastninsko sfero.⁶ Pravici do izjave (22. člen Ustave) in do pritožbe (25. člen Ustave) sta temeljni ustavni jamstvi, ki zagotavljata enako varstvo pravic v postopkih pred državnimi organi in ustavno načelo instančnosti odločanja o pravicah pred državnimi organi. Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih dejanskih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posega v njene pravice oziroma interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča.⁷

11Sodišče prve stopnje je svojo presojo osredotočilo le na preizkus pomena učinka zaznambe uvedbe postopka pogodbene komasacije. Ni se ukvarjalo z očitki, da je bil zemljiškoknjižni postopek v zadevi Dn 262686/2014 gledano kot celota voden v očitnem nasprotju z izrecnimi zahtevami ZZK-1, ki urejajo način uresničevanja ustavnih procesnih jamstev in varujejo premoženjske interese že vpisanih imetnikov lastninske pravice. Toda ti očitki so pravno upoštevni pri napolnjevanju vsebine nedoločenega pravnega pojma protipravnosti. Namen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo je namreč prav v zagotavljanju večje varnosti, to pa se lahko doseže le ob skrbnem in doslednem upoštevanju vseh varovalk, katerih namen je na ravni zakonskega prava (med drugim) zavarovati premoženjske interese že vknjiženih imetnikov lastninske pravice in s tem njihov že pridobljeni položaj v pogledu določene nepremičnine v zemljiškoknjižnem postopku.

12Upoštevati je nadalje treba, da na področju odškodninskega prava na splošno velja, da "kadar je določen za abstraktno merilo standard vedènja človeka, je merilo, kaj se zahteva od človeka, ne samo merilo za presojo krivde, ampak tudi merilo za presojo o protipravnosti."⁸ Ne more biti zato pomembno le, ali je sodniška pomočnica morda zavestno ali namenoma kršila zakon ter ali je bil z njenega zornega kota dovolj jasno opredeljen učinek zaznambe uvedbe postopka pogodbene komasacije (ki bi morala biti v času izdaje sklepa Dn 262686/2014 dne 18. 12. 2014 sicer v zemljiški knjigi že izbrisana, a ta zapoved pri izvedbi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Krškem In 57/13 z dne 18. 8. 2014 ni bila upoštevana). Pomembno je tudi, kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, ali je bila spoštovana običajna metoda dela in potrebna skrbnost. Ta je odvisna od standardov, ki so uveljavljeni na posameznem področju izvajanja oblasti,⁹ v konkretnem primeru od standardov v zemljiškoknjižnem postopku. Ti so neločljivo povezani s standardi vodenja zemljiške knjige. Tu pa je treba imeti pred očmi, da napake lahko povzročijo hude posledice, načenjajo zaupanje v korektnost vodenja zemljiške knjige in ogrožajo varnost, ki naj jo zemljiška knjiga zagotavlja.

13Zato je pomembno, ali je zemljiškoknjižno sodišče v postopku preizkusilo, skladno z zakonsko zapovedanimi varovalkami, ali so bili izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa (prim. npr. 148. člen ZZK-1), ki v položaj revidenta kot vknjiženega imetnika lastninske pravice intenzivno posega (revident je v izvršilnem postopku kupil parcelo v izmeri 11.371 m2, po spornih zemljiškoknjižnih vpisih je lastnik parcele v izmeri 9.306 m2); in ali je zemljiškoknjižno sodišče revidentu omogočilo, da je subjekt tega postopka. V tej luči se kot upoštevni izpostavita naslednji vprašanji: (1) ali so bile skrbno in dosledno spoštovane določbe ZZK-1, ki naj varujejo interese že vpisanega lastnika nepremičnine, v čigar breme se odreja vpis na podlagi pogodbene komasacije, v položaju, ko ta ni podpisal pogodbe o komasacije niti ni izstavil zemljiškoknjižnega dovolila; (2) ali so bila skrbno in dosledno upoštevana ustavna procesna jamstva vknjiženega lastnika nepremičnine, v čigar breme se je opravila vknjižba zanj škodljivih sprememb, ki naj zagotovijo, da je subjekt takega postopka, pa tudi da se sporni predmet vsestransko razišče. Stališče, ki pri razlagi protipravnosti iz 26. člena Ustave zaobide očitke kršitev človekovih pravic, storjenih v okviru domnevno protipravnega ravnanja oblasti, in ovrednotenje v luči celote vseh ugotovljenih posameznih pomanjkljivosti, je nedopustno omejujoče za uresničevanje pravice iz 26. člena Ustave.

14Na obširna pritožbena pritožbena izvajanja, povzeta v 10. točki te obrazložitve, ki so pomembna za razlago nedoločenega pravnega pojma protipravnosti ravnanja oblasti, s katerimi je revident izpodbijal pravilnost stališča sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče ni odgovorilo. Razlogov o tem sodba pritožbenega sodišča ne vsebuje. Pojasnilo v obrazložitvi, da je "Višje sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe", ni vsebinsko. Revident je ostal v upravičenem dvomu, ali se je pritožbeno sodišče sploh seznanilo z njegovimi temeljito obrazloženimi in pravno upoštevnimi pritožbenimi argumenti. Opustitev vsebinskega odgovora na pritožbena izvajanja take narave odreka možnost obravnavanja pred instančnim sodiščem. Podana je zato uveljavljena absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje.

15V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče ob razlagi nedoločenega pravnega pojma protipravnosti ravnanja organa oblasti iz 26. člena Ustave upoštevati očitke kršitev ustavnih pravic revidentke v zemljiškoknjižnem postopku, ovrednotiti vse očitane pomanjkljivosti z vidika celote in oceniti, ali vse ugotovljene pomanjkljivosti kažejo na odstop od običajne metode dela in zahtevane skrbnosti v zemljiškoknjižnem postopku. Pri tem razlaga, po kateri bi za dopustnost posega oblasti v pravico iz 33. člena Ustave zadostovali že zakonsko neurejeni oziroma ne dovolj jasno opredeljeni učinki "zaznambe pogodbene komasacije," ni skladna z zahtevo Ustave, da mora biti poseg v pravico urejen z zakonom.¹⁰ Poleg tega je treba opozoriti, da tožnica ni pravna naslednica dolžnice, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Tožnica je lastninsko pravico na nepremičnini pridobila kot kupovalka v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočnega sklepa izvršilnega sodišča o izročitvi te nepremičnine. Uveljavljeno je stališče, da gre v tem položaju za originarno pridobitev lastninske pravice (prim. 192. in 193. člen Zakona o izvršilnem postopku).

16Razlogi k drugemu dopuščenemu vprašanju: Ali je bilo pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da je za presojo začetka teka subjektivnega zastaralnega roka v predmetni zadevi pomembno izključno načelo publicitete vpisov v zemljiško knjigo iz 6. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1)?

17Materialno publicitetno načelo, ki ga ureja prvi odstavek 6. člena ZZK-1,¹¹ temelji na neizpodbitni domnevi, da je vpis (pravice ali pravnega dejstva) v zemljiško knjigo vsakomur poznan (pozitivni publicitetni učinek). Namen tega pravila je varstvo pravnega prometa. Če naj stvarne pravice učinkovito delujejo zoper vsakogar, morajo biti navzven zaznavne.¹² Načelo publicitete se nanaša na pravnoposlovno ravnanje strank, torej naj varuje stranke predvsem, ko sklepajo pravne posle.¹³ Uveljavljanje odškodninskega zahtevka na podlagi 26. člena Ustave zaradi pomanjkljivosti v zemljiškoknjižnem postopku nima značilnosti pravnoposlovnega ravnanja. Gre za uresničevanje pravice do povračila škode zaradi protipravnega ravnanja organa oblasti.

18Institut zastaranja ureja Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ). Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v petih letih, odkar je škoda nastala (prvi in drugi odstavek 352. člena OZ). Pri tem se šteje, da je oškodovanec zvedel za škodo, ko je zvedel ne le, da je škoda nastala, ampak tudi kakšen je njen obseg in višina. Glede storilca pa se šteje, da je oškodovanec zanj zvedel, ko je zvedel za okoliščine, pod katerimi v odškodninskem pravu določen subjekt odgovarja za povračilo škode. Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek.¹⁴ To hkrati pomeni, da bi oškodovanec na podlagi razumne ocene lahko ocenil tudi, da ima njegov odškodninski zahtevek ob takratnem stanju stvari možnost za uspeh.

19Sodišči prve in druge stopnje sta odločili, da je subjektivni zastaralni rok v obravnavanem odškodninskem primeru začel teči najkasneje z dnem 13. 3. 2015, ko je začela učinkovati izvedba vpisa sklepa Dn 262686/2014 z dne 18. 12. 2014. Pri tem sta se oprli na neizpodbitno domnevo iz prvega odstavka 6. člena ZZK-1 in pojasnili, da se nihče (vključno z oškodovancem v odškodninskem sporu) ne more sklicevati na to, da ni poznal pravic in pravnih dejstev, ki so vpisana v zemljiško knjigi.

20Ni torej pomembno, ali je vsebina vpisa v zemljiško knjigo oškodovancu v resnici poznana niti ali bi mu lahko bila poznana ob običajni skrbnosti. Če namreč velja navedena neizpodbitna domneva, je (po stališču sodišč) oškodovanec vedel za zanj škodljive vpisane pravice drugih in pravna dejstva v zemljiški knjigi, pa tudi za odgovornega povzročitelja že od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu od dneva vpisov. To pomeni, da se oškodovancu že tega dne utemeljeno očita, da bi, izhajajoč iz razumne ocene, lahko uspešno uveljavil tudi odškodninski zahtevek proti državi zaradi protipravnega ravnanja organa oblasti.

21ZZK-1 na drugih mestih nedvoumno določa: da je oseba, proti kateri se predlaga vpis, (nasprotni) udeleženec zemljiškoknjižnega postopka (3. točka prvega odstavka 132- člena ZZK-1); da se sklepi sodišča udeležencu, ki ni predlagatelj (in ga ne zastopa notar, odvetnik, nepremičninska družba ali pravobranilstvo), vročajo pisno (125. č člen ZZK-1); in da je pravnomočnost sklepov o dovolitvi pogoj za njihovo izvedbo v zemljiški knjigi (1. točka prvega odstavka 177. člena ZZK-1).

22Razlaga sodišč se ne ozira na navedene določbe ZZK-1, ki glede dolžnosti posredovati informacijo v zemljiškoknjižnem postopku temeljijo na vročanju. V pogledu učinka neizpodbitne domneve iz prvega odstavka 6. člena ZZK-1 enako obravnava vse posameznike. Vendar položaja posameznika, ki nastopa v pravem prometu, za katerega so podatki iz zemljiške knjige upoštevni, in oškodovanca, ki zatrjuje nedopusten poseg v njegovo knjižno pravico v zemljiškoknjižnem postopku, v katerem zaradi kršitve navedene dolžnosti ni imel možnosti sodelovati, sta v bistvenem različna. Od prvega se upravičeno pričakuje, da bo za njegovo odločitev pomembne podatke preverjal v zemljiški knjigi, drugi, nasprotno, upravičeno pričakuje, da ga bo zemljiškoknjižno sodišče obveščalo o dovolitvi zanj škodljivih vpisov preden bo z izvedbo takega vpisa začela učinkovati neizpodbitna domneva iz prvega odstavka 6. člena ZZK-1. Prav zato od drugega ni mogoče pričakovati, da bo zaradi potencialnega oškodovanja v svojih knjižnih pravicah s strani sodišča v zemljiškoknjižnem postopku vsakodnevno preverjal zemljiškoknjižno stanje in s tem morebiti zanj škodljive vpise.

23Načelo enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave) nalaga vsem vejam oblasti dolžnost utemeljiti razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja, kadar se (med drugim) v bistvenem različni položaji urejajo enako.¹⁵ Sodišča v skladu s 125. členom Ustave odločajo na podlagi Ustave in zakona. To pomeni, da so sodišča tista, ki so poklicana k razlagi zakonskih določb, vendar pa jih morajo razlagati ustavnoskladno. Če je mogoče zakonske določbe razlagati na več načinov, je v pristojnosti sodišč odločitev, kako jih bodo v skladu s pravili razlage pravnih norm razlagala, vendar pa pri tem ne smejo izbrati razlage, ki bi hkrati pomenila kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine.¹⁶ Razlaga, ki krši načelo enakosti, ni skladna z Ustavo.

24Vrhovno sodišče je zato preizkusilo, ali za enako obravnavanje različnih položajev (opisano v 23. točki obrazložitve) obstaja razumen razlog, to je razlog, ki bi bil stvarno povezan s predmetom urejanja učinkov vpisov v zemljiško knjigo. Takega razloga ni našlo, iz razlogov izpodbijanih sodb pa tudi ni razviden. Na tem mestu Vrhovno sodišče ponavlja, da uresničevanje pravice do povračila škode na podlagi 26. člena Ustave ni pravnoposlovno ravnanje. Poleg tega uveljavljanje odškodninskega zahtevka zaradi pomanjkljivosti zemljiškoknjižnega postopka, iz katerega izvira sporni vpis v zemljiško knjigo, ne prizadeva varnosti pravnega prometa. Dodati velja še, da namen prvega odstavka 6. člena ZZK-1 gotovo ni urejanje posredovanja informacij mimo določb ZZK-1, ki urejajo dolžnost sodišča, da v zemljiškoknjižnem postopku nasprotnemu udeležencu zagotovijo pravico do izjave in učinkovito obrambo njegove knjižne pravice s pravnimi sredstvi pred nastopom učinkov vpisa iz 6. člena ZZK-1.

25Besedilo določbe prvega odstavka 6. člena ZZK-1, da se nihče ne more sklicevati, da mu v zemljiški knjigi vpisana pravica ni bila znana, tako le na videz kategorično soopredeljuje dejanski stan začetka teka subjektivnega zastaralnega roka za odškodninski zahtevek, urejen sicer v prvem odstavku 352. člena OZ. Kadar je odškodninski zahtevek utemeljen z očitkom kršitve dolžnosti zemljiškoknjižnega sodišča, da oškodovancu kot nasprotnemu udeležencu zemljiškoknjižnega postopka zagotovi pravico do izjave, z Ustavo ni skladna razlaga, da prvi odstavek 6. člena ZZK-1 soopredeljuje začetek teka subjektivnega zastaralnega roka za odškodninski zahtevek. Ko je tako, določba 6. člena ZZK-1 ni upoštevna za presojo o začetku teka subjektivnega zastaralnega roka za odškodninski zahtevek v okoliščinah obravnavanega primera. Dodati velja, da absolutiziranje pomena učinka materialnega publicitetnega učinka iz prvega odstavka 6. člena ZZK-1 pomeni, da bi subjektivni zastaralni rok za odškodninski zahtevek lahko začel teči celo preden je sploh začel teči rok za vložitev ugovora in pritožbe zoper sklep o dovolitvi vpisa po ZZK-1. To ne bi bilo združljivo s subsidiarno naravo pravice do povračila škode iz 26. člena Ustave.

26Glede na navedeno ni pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je tri letni subjektivni zastaralni rok odškodninske terjatve pričel teči najkasneje z dnem 13. 3. 2015, ko je začela učinkovati izvedba vpisa sklepa Dn 262686/2014, in da se je zato do vložitve tožbe 10. 1. 2019 že iztekel.

27Vrhovno sodišče ni moglo pritrditi nobenemu izmed nosilnih stališč za zavrnitev tožbenega zahtevka, poleg tega je revizijski preizkus pokazal, da je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje. Vrhovno sodišče je odločilo, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (prvi odstavek 379. člena in drugi odstavek 380. člena ZPP).

28Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Iz odgovora na tožbo sledi, da je dolžnica v postopku pogodbene komasacije prejela kot odmeno skupaj 54.520,00 EUR.
² Odločba Ustavnega sodišča Up-1082/12, točka 14 obrazložitve.
³ Prav tam, točka 15 obrazložitve.
⁴ Prav tam, točka 20 obrazložitve.
⁵ Prim. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 49/2017; in J. Zobec, Odškodninska odgovornost sodnika in odgovornost države zanj, Pravni letopis, 2013, str. 193; in D. Jadek Pensa v Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002 (v nadaljevanju KURS, 2002), str. 289.
⁶ Prim. G. Virant in L. Šturm v: L. Šturm (ur.), KURS, 2002, str. 342.
⁷ Prim. npr. odločbo Ustavnega sodišča Up-1352/11 točka 14 obrazložitve.
⁸ Glej pri S. Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, I.– IV. knjiga, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana 1984–1986, str. 599.
⁹ Teorija za področje upravnega postopka opozarja, da se od uradne osebe - nosilca oblasti pri izvajanju oblasti iure imperii utemeljeno pričakuje ravnanje s standardom dobrega strokovnjaka. E. Kerševan, v Odškodninska odgovornost države, ur. D. Možina, GV Založba, 2015, str. 175.
¹⁰ Iz drugega odstavka 15. člena Ustave izhaja, da je dovoljeno način uresničevanja človekove pravice ali temeljne svoboščine predpisati le z zakonom. Še toliko bolj to velja za omejitve človekovih pravic. Prim. na primer odločbo Ustavnega sodišča Up-1303/11, U-I-25/14, 10. točka obrazložitve.
¹¹ Prvi odstavek 6. člena ZZK-1 določa: Če je vpis pravice oziroma pravnega dejstva dovoljen, se šteje, da je ta pravica oziroma to pravno dejstvo, ki je vpisano v zemljiško knjigo, vsakomur znano od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva, oziroma prejem listine, na podlagi katere je o vpisu odločilo po uradni dolžnosti, in se nihče ne more sklicevati, da mu ta pravica oziroma to pravno dejstvo od takrat dalje ni bilo znano.
¹² Iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-232/02, 7. točka obrazložitve.
¹³ Iz obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 248/2015, 9. točka obrazložitve.
¹⁴ Iz obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 127/2015.
¹⁵ Prim. npr. odločbo Ustavnega sodišča U-I-494/18, točka 21 obrazložitve.
¹⁶ Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-168/15, točka 6 obrazložitve.