VSC Sklep EPVDp 15/2022

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2Zoper sklep se pritožuje storilčev zagovornik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje storilcu s sklepom z dne 4. 8. 2021 izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker mu je bilo s plačilnim nalogom Policijske postaje ... z dne 4. 4. 2021, ki je postal pravnomočen 4. 5. 2021, za prekršek storjen 4. 4. 2021 z motornim vozilom B kategorije izrečenih 16 kazenskih točk, s plačilnim nalogom Policijske postaje ....z dne 25. 5. 2021, ki je postal pravnomočen 3. 6. 2021, pa za prekršek storjen 25. 5. 2021 z motornim vozilom B kategorije izrečene 3 kazenske točke. Ob odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa je sodišče ugotovilo, da iz izpisa iz skupne evidence kazenskih točk, ki ga je sodišče prve stopnje pridobilo pred izdajo izpodbijanega, izhaja tudi, da je bilo storilcu s plačilnim nalogom Policijske postaje ... z dne 22. 12. 2021, ki je postal pravnomočen 31. 12. 2021, za prekršek storjen 19. 12. 2021 z motornim vozilom B kategorije, izrečenih 5 kazenskih točk in je imel na dan izdaje izpodbijanega sklepa v skupni evidenci vpisanih 24 kazenskih točk.

5V okviru odločanja o pravočasnem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je sodišče prve stopnje upoštevalo: (-) da je bilo storilcu že pred obravnavanimi dogodku s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 481/2019 z dne 28. 8. 2019, ki je postala pravnomočna 11. 6. 2019, za pet različnih prekrškov iz treh časovnih dogodkov določenih kar 68 kazenskih točk, čeprav mu je bilo ob upoštevanju 27. člena ZP-1 izrečena enotna sankcija 36 kazenskih točk, (-) da je bil s sklepom Okrajnega sodišča v Celju EPVD 897/2019 z dne 10. 12. 2019, ki je postal pravnomočen 25. 12. 2019, zavrnjen storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, (-) da mu je vozniško dovoljenje prenehalo veljati z dnem 17. 12. 2019, (-) da od pravnomočnosti sodbe Okrajnega sodišča v Celju PR 481/2019 (11. 9. 2019) še ni do storitve novih prekrškov zaradi katerih mu je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, še niso minila tri leta in je tako iz evidence pravnomočnih sodb razvidno, da je bil storilec s sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju PR 389/2019 z dne 10. 1. 2020, ki je postala pravnomočna 25. 1. 2020, spoznan za odgovornega storitve prekrška po desetem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1), ker je vozil motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko ne sme ponovno pridobiti vozniškega dovoljenja, ter prekrška po desetem odstavku 101. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ker ni ustavil vozila na primernem mestu, ko so ga policisti ustavljali z modro lučjo in kratkim zvočnim signalom ter (-) da je storilec novo vozniško dovoljenje pridobil 22. 2. 2021, nato pa zgolj v treh mesecih ponovno storil dva tako huda prekrška, da mu je bilo izrečenih skupno 19 kazenskih točk.

6Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku tudi zaslišalo storilca v zvezi z njegovim predlogom za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar je na podlagi zgoraj povzetih ugotovitev zaključilo: (-) da storilec ne izkazuje kritičnega odnosa do kršitve cestnoprometnih predpisov, (-) da ni mogoče pričakovati, da bo v bodoče v prometu ravnal v skladu z določbami ZPrCP in drugih predpisov, ki urejajo varnost cestnega prometa, ter (-) da gre za nevarnega voznika, ki je s svojim načinom vožnje dokazal, da sta mu varnost cestnega prometa in varnost drugih udeležencev tuja, saj je kljub sankcijam, ki so mu bile izrečene in izvršene v preteklih treh letih, ponovno grobo in nedopustno kršil cestnoprometne predpise. V zvezi z ugotovitvami, da naj bi storilec tudi 19. 12. 2021 storil prekršek po devetem odstavku 27. člena ZPrCP, za kar mu je bil izdan plačilni nalog Policijske postaje ... z dne 22. 12. 2021, ki je postal pravnomočen 31. 12. 2021, in storilčevimi trditvami, da o tem prekršku ne ve nič in da prvič sliši, da ga je storil, je sodišče prve stopnje obrazložilo, da ugotovitev, ali so bile storilcu kazenske točke po tem plačilnem nalogu pravilno vpisane, za ta postopek ni pomembna in da bi odločitev sodišča tudi v primeru, da te kazenske točke ne bi bile vpisane v skupni evidenci kazenskih točk, bila enaka in je zato odločilo, da ne bo pridobivalo navedenega plačilnega naloga.

7Glede na zgoraj povzete ugotovitve, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ni mogoče slediti pritožbenimi navedbam, da se sodišče ni opredelilo do vseh okoliščin iz sedmega odstavka 202.d člena ZP-1, ki vplivajo na odločitev o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Iz zgoraj povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhajajo tako ugotovitve glede osebnosti storilca, njegovega prejšnjega življenja kot tudi obnašanja po storjenem prekršku oziroma prekrških, prav tako pa je kljub temu, da ni izrecno povzemalo okoliščin, v katerih sta bila storjena prekrška, zaradi katerih je bilo storilcu ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v tem okviru upoštevalo dejstvo, da ju je storil zelo kratkem času po ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je tako ob zgoraj izpostavljenih ugotovitvah pravilno presodilo, da ugotovitve o storilčevem prejšnjem življenju, ki izhajajo iz podatkov o storilčevi predkaznovanosti, v katerih se tudi zrcali osebnost storilca, take narave, da nedvomno narekujejo zavrnitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj ob upoštevanju le-teh ni mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih. Sicer pa pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenim očitkom, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 ugotavlja, da te kršitve zagovornik v pritožbi ne konkretizira, saj ne pove, v čem naj bi bilo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, zakaj naj bi bil izrek nerazumljiv, zakaj in kako naj bi nasprotoval razlogom odločbe, kateri razlogi v obrazložitvi niso razumljivi oziroma niso navedeni ali pa so nejasni, nikakor pa ni mogoče pritrditi navedbi, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.

8Neutemeljen je tudi očitek sodišču prve stopnje, da je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1, ker je v nasprotju z načelom materialne resnice iz 68. člena ZP-1 odločilo, da ne bo posebej pridobivalo plačilnega naloga Policijske postaje ... z dne 22. 12. 2021. V skladu z 68. členom ZP-1 mora namreč sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, dejstvo, ali je storilec dejansko storil prekršek 19. 12. 2021, za katerega mu je bilo izrečenih pet kazenskih točk, ni pomembno za izdajo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč prepričljivo pojasnilo, da ugotovitev, ali je storilec dejansko storil prekršek 19. 12. 2021, za odločitev v predmetni zadevi ni relevantna, saj bi bila odločitev enaka, tudi če te kazenske točke ne bi bile vpisane.

9Tudi s tem, ko je sodišče prve stopnje pri odločanju o storilčevem predlogu upoštevalo sodbi Okrajnega sodišča v Celju PR 481/2019 in Okrajnega sodišča na Ptuju PR 389/2019 ter postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga je vodilo Okrajno sodišče v Celju pod opr. št. EPVD 879/2019, ni zagrešilo nobene bistvene kršitve postopka o prekršku. Res je sicer, da sta bili omenjeni sodbi in sklep v skladu s četrtim odstavkom 207. člena ZP-1 izbrisani iz skupne evidence kazenskih točk, vendar te odločitve niso bile izbrisane iz evidence pravnomočnih odločb sodišč, ki se vodi na podlagi 204. člena ZP-1. V skladu z 205. členom ZP-1 se namreč pravnomočne odločbe, sodbe oziroma sklepi o prekrških izbrišejo po preteku treh let od dneva pravnomočnosti odločb oziroma dokler trajajo stranske sankcije. Pri tem je potrebno poudariti, da sta skupna evidenca kazenskih točk po posameznih storilcih in evidenca pravnomočnih odločb sodišč različni evidenci in imata vsaka svoj namen. Ker se v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče storilcu, ki je v obdobju dveh let dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, je razumljivo, da se pravnomočni plačilni nalogi, odločbe in sodbe o prekršku ter z njimi izrečene kazenske točke brišejo iz skupne evidence kazenskih točk po poteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, če v tem času storilec ne doseže ali preseže 18 kazenskih točk. Kazenske točke zaradi morebitnega izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se namreč zbirajo v obdobju dveh let, zato je potrebno iz evidence kazenskih točk brisati tiste kazenske točke, ki pri izrekanju veljavnosti oziroma prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne morejo biti več upoštevne. Namen določbe četrtega odstavka 207. člena ZP-1 je torej preprečiti upoštevanje kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene z odločbo o prekršku, ki je postala pravnomočna pred več kot dvemi leti. Pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se v okviru ugotavljanja okoliščin iz sedmega odstavka 202.d člena ZP-1, smiselno uporablja tudi četrti odstavek 26. člena ZP-1, ki določa, da sankcij izrečenih za prej storjeni prekršek, ni mogoče šteti za obteževalno okoliščino, če so od dneva, ko je postala odločba oziroma sodba o prekršku pravnomočna, do storitve novega prekrška, preteklo več kot tri leta. Povedano drugače to pomeni, da se pri odmeri sankcij za storjeni prekršek – smiselno pa tudi pri odločanju o predlogu za odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – lahko kot obteževalne okoliščine upoštevajo tudi sankcije, izrečene za prej storjeni prekršek, če od dneva pravnomočnosti odločbe oz. sodbe o prekršku do storitve novega prekrška niso pretekla več kot tri leta.

10Kot je razvidno iz zgoraj povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje je sodba Okrajnega sodišča v Celju PR 481/2019 postala pravnomočna 11. 9. 2019, sodba Okrajnega sodišča na Ptuju PR 389/2019 pa 25. 1. 2020, storilec pa je prekrška, s katerima je dosegel skupno 19 kazenskih točk, storil 4. 4. 2021 in 25. 5. 2021. Od pravnomočnosti omenjenih sodb do storitve novih prekrškov tako še niso potekla tri leta, kar pomeni, da so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne bi smelo upoštevati sodb Okrajnega sodišča v Celju in Okrajnega sodišča na Ptuju ter postopka za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Celju EPVD 897/2019, neutemeljene. Čeprav držijo pritožbene navedbe, da je namen določbe o izbrisu sankcij iz evidenc rehabilitacija storilca prekrška, ki je v tem, da storilca zaradi prej storjenih prekrškov ni več mogoče obravnavati strožje oziroma ga ne morejo več zadeti pravne posledice zaradi prej storjenih prekrškov, pa je glede na zgoraj pojasnjeno potrebno poudariti, da je storilec bil rehabilitiran le glede stanja kazenskih točk v skupni evidenci kazenskih točk, kar pomeni, da izbrisanih kazenskih točk ni mogoče več upoštevati za izrek prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, nobene omejitve pa ni, da sodišče tega ne bi upoštevalo pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v okviru ugotavljanja okoliščin, ki v skladu s sedmim odstavkom 202d. člena ZP-1 vplivajo na to, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da storilec prekrškov ne bo več ponavljal in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih. Ob vsem navedenem pa so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da storilec ni bil obravnavan enakopravno in da je sodišče s tem kršilo načela enakosti iz 22. člena Ustave RS.

11V zvezi s pritožbenimi navedbami pod 5. točko obrazložitve pritožbe, v katerih zagovornik navaja, da opis očitanega prekrška storilcu ni enak ugotovljenemu pravilnemu dejanskemu stanju, pritožbeno sodišče ugotavlja, da se očitno te navedbe nanašajo na neko drugo zadevo, saj v njih zagovornik citira zadeve Vrhovnega sodišča RS IV Ips 94/2014 in IV Ips 120/2008, ki se nanašajo na konkretizacijo izreka v odločbi o prekršku in možnost spremembe nekonkretiziranega izreka odločbe o prekršku v postopku z zahtevo za sodno varstvo, kar pa nima nobene zveze s predmetno zadevo. Zato se pritožbeno sodišče do teh pritožbenih navedb ni posebej opredeljevalo.

12Ob upoštevanju dejstva in okoliščin, ki jih je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izpostavilo sodišče prve stopnje, je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen in prepričljiv zaključek, da v obravnavani zadevi kljub izraženim obljubam storilca, da v bodoče ne bo kršil cestnoprometnih predpisov, ni mogoče utemeljeno pričakovati, da storilec prekrškov ne bo več ponavljal.

13Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

14Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilci naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka - sodne takse v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.