205. člen ZP-1

Prepis zakonskega besedila iz 367. a člena ZPP ne zadosti zahtevi po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o postavljenem pravnem vprašanju. Drugih navedb, ki bi se nanašale na razloge za dopustitev revizije, predlagatelj ne poda, saj je v preostalem predlog po vsebini v bistvu revizija. Navaja torej revizijske razloge in jih utemeljuje, ne pa tudi okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnega vprašanja. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ker navedena nepopolnost predloga onemogoča presojo objektivnega pomena zastavljenega vprašanja glede na kriterije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

Neutemeljeno je revizijsko stališče, da bi bila ustavnosodna razlaga ureditve hrambe podatkov o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja le razlaga, po kateri bi se ti podatki brisali po treh letih, kot to velja za prekrške. Hramba teh podatkov je dopustna do uresničitve namena hrambe. Hramba obravnavanih podatkov v evidenci o vozniških dovoljenjih pa je namenjena izvajanju zakonske ureditve pogojev za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja.

S tem, ko je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na preteklo življenje storilca in pri tem upoštevalo kazenske točke in sodbo, ki je bila izbrisana iz skupne evidence kazenskih točk 15. 10. 2015, to je po preteku dveh let od pravnomočnosti in pred izdajo izpodbijanega sklepa, ki je bil izdan 18. 11. 2015, prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene kršitve določb postopka o prekršku. Ta sodba o prekršku je sicer res bila izbrisana iz skupne evidence kazenskih točk, ne pa tudi iz evidence pravnomočnih odločb sodišč.

Po izbrisu odločb o prej storjenih prekrških storilec velja za osebo, ki še ni bila spoznana za odgovorno storitve prekrška, čeprav v določbi 205. člena ZP-1 to ni izrecno navedeno, zato pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče upoštevati v letu 2003 storilcu izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj so od takrat do dneva storitve ponovnega prekrška potekla več kot tri leta.

Pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi smiselne uporabe četrtega odstavka 26. člena in 205. člena ZP-1 ni mogoče upoštevati okoliščine, da je storilcu bilo že leta 2002 pravnomočno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj so od takrat do dneva storitve ponovnega prekrška potekla več kot tri leta.

Storilec je z odločitvami, ki so postale pravnomočne v obdobju treh let, dosegel število kazenskih točk, ki je podlaga za izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Po določbi 4. odstavka 207. člena ZP-1 se kazenske točke v cestnem prometu izbrišejo iz evidence po poteku treh let od pravnomočne odločbe, s katero so bile izrečene, razen v primeru, če v tem času storilec doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V tem primeru se kazenske točke ne izbrišejo iz evidence do dneva vpisa sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ima za posledico izbris vseh do tedaj zbranih kazenskih točk v evidenci kazenskih točk. Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pa je bil v skladu z določbo 3. odstavka 22. člena ZP-1 tudi izdan pred potekom dveh let od zadnje pravnomočne odločitve.