207. člen ZP-1

Pritožbeno sodišče ni dolžno čakati na odločitev Upravnega sodišča v zvezi z izbrisom kazenskih točk, saj Zakon o prekrških (ZP-1) nalaga, da mora o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja odločiti takrat, ko Ministrstvo za pravosodje pošlje obvestilo.

Pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se v okviru ugotavljanja okoliščin iz sedmega odstavka 202.d člena ZP-1, smiselno uporablja tudi četrti odstavek 26. člena ZP-1, ki določa, da sankcij izrečenih za prej storjeni prekršek, ni mogoče šteti za obteževalno okoliščino, če so od dneva, ko je postala odločba oziroma sodba o prekršku pravnomočna, do storitve novega prekrška, preteklo več kot tri leta.

V skupno evidenco kazenskih točk se vpisujejo le podatki o kazenskih točkah, ki so izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami in sodbami o prekršku in tudi sodišče pri postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva le pravnomočne odločbe. Ker je pogoj za nastop pravnomočnosti pravilna vročitev plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, se šteje, da je storilec s podatki, ki so vpisani v skupno evidenco kazenskih točk seznanjen. ZP-1 posledično ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo moralo poslati storilcu, niti v izjasnitev, niti naknadno ob vročitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Kazenske točke se izbrišejo iz skupne evidence kazenskih točk po poteku dveh let od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, vendar le v primeru, če v tem obdobju storilec ne doseže ali preseže 18 kazenskih točk.

V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče upoštevati določb o zastaranju pregona iz 42. člena ZP-1. Ta je namreč bil pravnomočno končan s pravnomočnostjo plačilnih nalogov, s katerima so bile storilcu izrečene kazenske točke. Prav tako ne more biti govora o zastaranju izvršitve sankcij, saj se sankcija kazenskih točk izvrši z vpisom v skupno evidenco kazenskih točk in je dejansko bila izvršena, saj sicer ministrstvo ne bi poslalo sodišču obvestila, da je storilec dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Poleg tega se je na zastaranje mogoče sklicevati le v primeru, ko je zastaralni rok v celoti iztekel. Dejstvo, da je zastaralni rok skoraj potekel, pa vsekakor ne more imeti enakih učinkov kot njegov iztek in je sklicevanje na domnevno odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru neutemeljeno.

Iz izpodbijanega sklepa v nasprotju s pritožbenimi navedbami izhajajo vse obligatorne sestavine, ki jih citirana zakonska določba terja za odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedeno torej pomeni, da se ta postopek začne po uradni dolžnosti, torej na podlagi obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence KT, ki pristojno sodišče tudi obvesti o tem, da je posamezni storilec dosegel oz. presegel število KT, ki je podlaga za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato se v takih postopkih v nasprotju s pritožbenimi navedbami, ki sodišču očitajo odsotnost kontradiktornosti, ne vročajo znova odločbe, na podlagi katerih je prišlo do vpisa KT v skupno evidenco KT pri MPRS.

Sodišče prve stopnje bi lahko z vpogledom v skupno evidenco kazenskih točk pred izdajo izpodbijanega sklepa sicer ugotovilo, da je bilo storilcu izrečenih dodatnih 21 kazenskih točk, vendar opustitev navedenega ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pogoj za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenje je ugotovitev, da je storilec dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa učinkuje za tiste kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje na dan, ko je storil prekršek zaradi katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk. Te pogoje je storilec izpolnil že na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Celju PR 182/2019 z dne 11. 9. 2019, zato je sodišče prve stopnje popolnoma pravilno izreklo, da je storilec 28. 1. 2020 dosegel 18 kazenskih točk in da se mu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije, ki jih je imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan 6. 2. 2019. Bistven del izreka izpodbijanega sklepa bi bil enak tudi v primeru, če bi sodišče pri odločanju upoštevalo tudi sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 1473/2019.

Ker četrti odstavek 207. člena ZP-1 med drugim določa, da se z dnem vpisa sodbe oziroma sklepa, s katerim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, izbrišejo vse do tedaj zbrane kazenske točke in tudi vse kazenske točke, izrečene s sodbo oziroma sklepom sodišča ali odločbo prekrškovnega organa, ki so bile za prekršek, storjen v času veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene po prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, bi po mnenju pritožbenega sodišča morale kazenske točke za prekršek, ki ga je storilec storil pred pridobitvijo novega vozniškega dovoljenja, ob izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja biti izbrisane iz skupne evidence kazenskih točk.

Kazenske točke v cestnem prometu imajo dve bistveni posledici. V prvi vrsti imajo opozorilni značaj, vse dokler seštevek kazenskih točk ne doseže števila, pri katerem se storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Druga pomembna posledica kazenskih točk, ki nastopi le v primeru, ko je storilcu odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, do česar pride, če so storilcu za prekršek storjen v času preizkusne dobe pravnomočno izrečene najmanj tri kazenske toke. Z izbrisom kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk te pravne posledice prenehajo. Zato v primeru, če so pred pravnomočnostjo odločitve o dokončnem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja kazenske točke, na katerih temelji odločitev o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izbrisane iz skupne evidence kazenskih točk, preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni več mogoč.

S tem, ko je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na preteklo življenje storilca in pri tem upoštevalo kazenske točke in sodbo, ki je bila izbrisana iz skupne evidence kazenskih točk 15. 10. 2015, to je po preteku dveh let od pravnomočnosti in pred izdajo izpodbijanega sklepa, ki je bil izdan 18. 11. 2015, prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene kršitve določb postopka o prekršku. Ta sodba o prekršku je sicer res bila izbrisana iz skupne evidence kazenskih točk, ne pa tudi iz evidence pravnomočnih odločb sodišč.

Zmotno je stališče, da bi moralo storilca sodišče ob izdaji sklepa, s katerim mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, opozoriti na možnost preklica po izteku preizkusne dobe. Sodišče ni dolžno voznika poučevati o pravnih posledicah morebitnih njegovih nadaljnjih kršitev cestnoprometnih predpisov, ki bi jih moral storilec kot voznik tudi sicer poznati, in sicer, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana ter da se pri doseženem določenem številu kazenskih točk izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Kazenske točke se pri ugotavljanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja seštevajo le, v kolikor se nanašajo na isto vozniško dovoljenje.

Če je prekrškovni organ storilcu v odločbi o prekršku, izdani v postopku zaradi dveh ali več prekrškov, za prekršek poleg globe določil tudi stransko sankcijo kazenskih točk, nato pa mu je izrekel (le) enotno globo, ne pa tudi kazenske točke, so kazenske točke nezakonito vpisane v evidenco kazenskih točk, ker niso bile izrečene, zato ne morejo biti podlaga za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Čeprav je tekom postopka prišlo do izbrisa 2 kazenskih točk zaradi poteka treh let od pravnomočnosti dveh plačilnih nalogov, pritožbeno sodišče ne more upoštevati spremenjenega stanja glede števila kazenskih točk, ker je vezano na dejansko stanje kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Poleg tega se kazenske točke iz evidence brišejo po poteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, le pod pogojem, da v tem času storilec ne doseže ali preseže predpisanega števila kazenskih točk. Ker je storilec v obdobju krajšem od treh let dosegel predpisano število 18 kazenskih točk v cestnem prometu, do izbrisa prej omenjenih 2 kazenskih točk sploh ne bi smelo priti.

Smiselno uporabo določb tega zakona o zastaranju izvršitve sankcije, navedeno v 3. odstavku 22. člena ZP-1, je treba razlagati tako, da izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni več dopusten, ko potečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je voznik dosegel ali presegel osemnajst kazenskih točk. Vozniško dovoljenje daje le pravico upravljati z nevarnim sredstvom in ga pravno ni mogoče enačiti z izobrazbo in s tem torej kot poseg v pridobljeno pravico.

Ker je storilec uspešno opravil program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo pred pravnomočnostjo zadnje odločbe, s katero so mu bile izrečene štiri kazenske točke, je treba upoštevati novo stanje v skupni evidenci kazenskih točk.

Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je mogoče izreči samo za dovoljenje, ki ga je storilec imel v trenutku storitve prekrška.

Storilec je z odločitvami, ki so postale pravnomočne v obdobju treh let, dosegel število kazenskih točk, ki je podlaga za izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Po določbi 4. odstavka 207. člena ZP-1 se kazenske točke v cestnem prometu izbrišejo iz evidence po poteku treh let od pravnomočne odločbe, s katero so bile izrečene, razen v primeru, če v tem času storilec doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V tem primeru se kazenske točke ne izbrišejo iz evidence do dneva vpisa sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ima za posledico izbris vseh do tedaj zbranih kazenskih točk v evidenci kazenskih točk. Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pa je bil v skladu z določbo 3. odstavka 22. člena ZP-1 tudi izdan pred potekom dveh let od zadnje pravnomočne odločitve.

Odločba z dne 20. 7. 2007 ni postala pravnomočna 9. 8. 2007, saj je bila zoper to odločbo pravočasno vložena zahteva za sodno varstvo. Ta zahteva je bila rešena s sodbo z dne 9. 1. 2009, vendar je bila sodba odpravljena zagovornikom storilca šele dne 16. 12. 2009 in je torej tega dne postala pravnomočna (smiselno glede na stališče Ustavnega sodišča RS, odločba št. U-I 80/09-26 z dne 1. 10.2009). Glede na ta datum in datum pravnomočnosti odločbe z dne 21. 4. 2006 (13. 7. 2006) in odločbe z dne 15. 8. 2006 (24. 8. 2006) pa storilec ni dosegel 20 kazenskih točk v obdobju treh let, zato se mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne sme izreči.

Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se lahko izreče samo za dovoljenje, ki ga je storilec imel v trenutku storitve prekrška.