202.d člen ZP-1

Namen odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je odprava vzrokov, zaradi katerih je prišlo do prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Storilka je res zamudila s prijavo na rehabilitacijski program, vendar je izkazala, da je imela v času teka roka za prijavo zdravstvene težave, rehabilitacijski program pa je opravila preden je sodišče odločalo o preklicu. Osnovni namen zahteve iz sklepa o odložitvi je bil torej izpolnjen. Pritožba pravilno opozarja, da je v taki situaciji preklic odložitve nesorazmeren ukrep.

Ker je v obravnavani zadevi pravnomočnost EPVD sklepa sodišča prve stopnje nastopila na podlagi odločitve pritožbenega sodišča, storilcu pa so na tej podlagi tekli procesni roki za nadaljnja dejanja v postopku, je ob namenski, sistemski in logični razlagi določbe drugega odstavka 202.d člena ZP-1 potrebno šteti, da je 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pričel teči z dnem vročitve sklepa sodišča druge stopnje storilcu, čeprav je bil sklep sodišča prve stopnje v tistem času že pravnomočen.

Ker je sodišče v primeru izkazanih okoliščin četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 dolžno zavreči storilčev predlog za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pritožba z izpostavljanjem, da sodišče prve stopnje ni preverjalo še drugih pogojev in okoliščin, katere naj bi zakon zahteval za odločanje o odložitvi, napadanega sklepa ne more izpodbiti. V ničemer tako storilcu ni bila kršena pravica do enake obravnave iz 14. člena Ustave RS in so tovrstne pritožbene navedbe povsem neutemeljene, prav tako pa ni podane kršitve iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

Zaključkov prvostopenjskega sodišča storilec vsebinsko v ničemer ne graja, temveč zapiše zgolj stavek, v katerem zatrjuje, da je slabega finančnega stanja in da prosi za oprostitev plačila takse. Takšnih pavšalnih navedb pritožbeno sodišče niti ne more preizkusiti, saj pritožnik konkretnih trditev v tej smeri sploh ne poda, zato v tem postopku ne more uspeti.

Sodišče prve stopnje je, kljub nujnosti vozniškega dovoljenja za storilca, pravilno večjo težo poklonilo okoliščinam, da je bil storilec kaznovan zaradi najhujših prekrškov, da je prekrške storil z naklepom, da je bil spoznan za odgovornega kar štirih hujših prekrškov, s čimer je v roku treh dni več kot za dvakrat presegel število KT, ki ga je zakonodajalec določil kot število točk, ko je potrebno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ter da je kar dvakrat vozil pod vplivom alkohola, drugič celo po tem, ko mu je že bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Ni moč spregledati, da je storilec po lastni izjavi ponovno vozil vinjen tudi 1.5.2025, ko so ga spet ustavili policisti.

Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je sodišče prve stopnje v predmetnem postopku tudi zaslišalo storilca, vendar je na podlagi zgoraj povzetih ugotovitev zaključilo, da ne zaupa storilcu, da prekrškov ne bo več ponavljal, da se storilec očitno ne zaveda negativnih posledic svojih ravnanj ter da gre zato pri storilcu za nevarnega voznika, katerega je potrebno izločiti iz cestnega prometa. Pri tem je sodišče prve stopnje, kljub nujnosti vozniškega dovoljenja za storilca, pravilno večjo težo poklonilo okoliščinam, da je storilec bil kaznovan zaradi najhujših prekrškov, da je prekrške storil z naklepom, da je v dobrem letu dni kar za trikrat presegel število KT, ki ga je zakonodajalec določil kot število točk, ko je potrebno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenje ter da je kar dvakrat vozil pod vplivom alkohola, drugič celo po tem, ko mu je že bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje in to le 4 dni za tem. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, storilec pa se glede na njegovo drzno ravnanje očitno ne zaveda negativnih posledic svojih ravnanj. Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča, da udeležba storilca v programu psi

Tudi v postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja je potrebno upoštevati določbe 200. člena ZP-1, katerih jezikovno razlago je potrebno dopolniti še z namensko in logično razlago, ki ne dopuščata omejitve zgolj na rok za plačilo globe, stroškov postopka ali odškodnine, temveč namenska razlaga omogoča zagovarjati stališče, da mora tudi v postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, zoper katerega je vložena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa, biti storilcu zagotovljen namen seznanitve z odločbo pritožbenega sodišča in šteti, da je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja začel teči od dneva, ko je storilcu odločba pritožbenega sodišča naznanjena, kar praviloma nastane z vročitvijo odločbe.

Sodišče prve stopnje je po izteku petnajstdnevnega zakonskega roka storilko z dopisom z dne 8.10.2024 pozvalo, da naj dokazilo o vključitvi v program oziroma potrdilo o opravi programa sodišču dostavi v treh dneh po prejemu dopisa, sicer bo sodišče preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz vsebine tega dopisa gre ugotoviti, da je sodišče prve stopnje storilki naklonilo dodaten rok za predložitev dokazila in ji je omogočilo enako varstvo pravice do odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kot v primeru predložitve dokazila v zakonsko določenem roku, ki ga je sodišče prve stopnje podaljšalo v nasprotju z zakonom, zato je storilka z dodatno podeljenim rokom bila pri varstvu pravice do odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavedena v zmoto glede dolžine roka za izpolnitev obveznosti, zaradi česar ne sme trpeti škodljivih posledic, ko je kljub zamudi zakonsko določenega roka obveznost izpolnila v okviru dodatno podeljenega roka.

V skladu s prvim odstavkom 96.a člena ZUP organ vroča dokument osebi, ki do vročitve ni sodelovala v postopku, kar je tudi situacija v konkretnem primeru, na naslovu za vročanje; izjemoma lahko vroča tudi na drugem naslovu, ki ni enak naslovu za vročanje, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva, vendar mora vročitev ponoviti tudi na naslovu za vročanje, če se izkaže, da na domnevnem drugem naslovu ne živi. ZPPreb-1 pa ureja prijavno in odjavno obveznost v zvezi s stalnim in začasnim prebivališčem ter naslovom za vročanje v Republiki Sloveniji. V prvem odstavku 5. člena določa, da državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje upravni enoti prijavi stalno prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve na naslov, kjer stalno prebiva. V prvem odstavku 26. člena pa določa, da če ima posameznik le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu, storilkin zagovornik pa teh ugotovitev ne izpodbija, je imela storilka na naslovu A. cesta 25, Ljubljana, prijavljen stalni naslov in določen naslov za vročanje. Glede na jasno zakonsko določbo prvega odstavka 96.a člena ZUP je torej sodišče

Petnajstdnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je zakonsko določen in je pravočasnost ter popolnost predloga procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da sodišče o predlogu odloči, zato je rok za vložitev predloga materialni rok, ki je nepodaljšljiv.

Dejstvo, da je storilec po izdaji pritožbeno izpodbijanega sklepa sicer predložil prijavnico na rehabilitacijske delavnice, nima vpliva na pravilnost in zakonitost pritožbeno izpodbijanega sklepa. Ta listina, ki sicer nima narave dokazila o vključitvi v ustrezen program z navedbo izvajalca, pooblaščenega po Zakonu o voznikih, je bila predložena po preteku roka, ki ni podaljšljiv. Zamuda tega roka pa ima za posledico odločitev, kot jo je sprejelo sodišče v pritožbeno izpodbijanem sklepu.

Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvah, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 13. 3. 2023 ugodilo storilčevemu predlogu za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je preizkusna doba pričela teči dne 23. 3. 2023 in bi se iztekla 23. 1. 2024 in da je storilec tekom preizkusne dobe, konkretno dne 14. 8. 2023 storil hujši prekršek. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje na podlagi določila drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških preklicalo odlog izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je v predmetnem postopku dopusten le v primeru zamude roka za pritožbo. Ker je bilo postopanje sodišča prve stopnje, ki predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi nedopustnosti ni vsebinsko presojalo, pravilno, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati dejanske okoliščine, zaradi katerih je prišlo do zamude.

Postopek za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o tem, ali je storilec storil prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek za izrek ukrepa, ki se izreka v posledici doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi in izvršljivimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku. Ker je pogoj za nastop pravnomočnosti pravilna vročitev plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, se šteje, da je storilec s podatki, ki so vpisani v skupno evidenco kazenskih točk seznanjen ter da mu je bila pravica do izjave v zvezi s temi odločbami že zagotovljena. ZP-1 posledično ne določa obveznosti, da bi sodišče ta izpis iz evidence moralo poslati storilcu, niti v izjasnitev, niti naknadno ob vročitvi sklepa o zavrnitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Vozniki, ki so po udeležbi v tem programu in prestani preizkusni dobi ponovno kršili celostno prometne predpise do te mere, da so izpolnili pogoje za ponoven izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, očitno niso odpravili vzrokov za kršitve in so se ponovno izkazali kot nevredni zaupanja, ki ga morajo uživati vsi udeleženci v cestnem prometu.

Že v izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je določen v drugem odstavku 202.d člena ZP-1, materialnopravni in nepodaljšljiv zakonski rok.

Ker je sodišče prve stopnje storilcu pojasnilo in ga poučilo, da ni predložil ustreznega zdravniškega spričevala, ga (povsem neobvezno) celo pozivalo k dopolnitvi predloga (med drugim tudi s pisno utemeljitvijo pooblaščenega izvajalca kontrolnih pregledov, da ne more opraviti zdravniškega pregleda) in ga vsakič seznanilo s posledicami, če tega ne bo storil, storilčevo pritožbeno zatrjevanje, da zdravniškega potrdila ni mogel predložiti, ker mu je po opravljenem zdravniškem pregledu bila zmotno ugotovljena prisotnost kokaina v krvi, ne more biti utemeljeno.

Pri odločanju o dopustnosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se sodišče opira zgolj na podatke, ki izhajajo iz uradnih evidenc, le ti pa so vpisani na podlagi pravnomočnih odločb, za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen (saj odločbe in plačilni nalogi ne bi mogli postati pravnomočni, če ne bi bili pravilno vročeni). Zato v predmetnem postopku pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvidena izjava storilca o prekršku oziroma o prekrških, v zvezi s katerimi je že bilo pravnomočno odločeno o njegovi odgovornosti, kontradiktornost pa se zagotavlja v prekrškovnem postopku, postopek odločanja o predlogu za odložitev pa ni več postopek o prekršku.

Sodišče prve stopnje je kljub nujnosti vozniškega dovoljenja za storilca, pravilno večjo težo poklonilo okoliščinam, da je storilec bil kaznovan zaradi najhujših prekrškov, da je prekrške storil z naklepom, da je v dobrem letu dni kar za petkrat presegel število KT, ki ga je zakonodajalec določil kot število točk, ko je potrebno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenje za voznike začetnike ter da je vinjen storilec po povzročitvi prometne prometne nesreče s kraja prometne nesreče pobegnil.

Materialni del obveznosti je pravočasna prijava v rehabilitacijski program, formalni del obveznosti pa je predložitev potrdila o prijavi sodišču. V konkretnem primeru je storilec pravočasno izpolnil materialni del obveznosti, ki jo je glede na sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžan uresničiti v preizkusni dobi 16 mesecev v obsegu najmanj 17 pedagoških ur, ni pa izpolnil formalnega dela obveznosti. Glede na navedeno, ko je storilec izpolnil bistveni del obveznosti, katere namen zasleduje določba desetega odstavka 202.d člena ZP-1, bi po presoji pritožbenega sodišča ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bil nesorazmeren glede na dejstvo, da ni izpolnil le formalnega dela obveznosti.