VSL Sodba PRp 364/2021

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom prekrškovnega organa.

II. Pritožnica pravna oseba mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo odločilo, da se zahteva za sodno varstvo storilke pravne osebe A. d.d. zavrne kot neutemeljena (točka I) in da je storilka pravna oseba dolžna plačati stroške postopka in sicer sodno takso v znesku 200,00 EUR (točka II).

2Pritožbo zoper sodbo vlaga pravna oseba po zakonitem zastopniku, članu uprave B. B., ter uveljavlja napačno uporabo materialnega prava, nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in kršitev procesnih pravil ter višjemu sodišču predlaga, da dopusti in izvede predlagane dokaze ter napadeno sodbo razveljavi v celoti.

3Prekrškovni organ na pritožbo ni vložil odgovora.

4Pregled spisovnih podatkov pokaže, da je prekrškovni organ Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) zaradi prekrška po 2. točki prvega odstavka 95. člena Zakona o finančni upravi (ZFU) izdal plačilni nalog št. DT 71010-7699/2019-2 (03-060-13) z dne 6. 6. 2019, s katerim je pravni osebi A. d.d. naložil globo v višini 2.000,00 EUR in odgovorni osebi B. B. globo 850,00 EUR; po vloženi zahtevi za sodno varstvo pravne osebe (z navedbo, da je vložena elektronsko in poštno) pa je prekrškovni organ FURS izdal sklep DT 71010-7699/2019-7 (03-060-13) z dne 21. 8. 2019, s katerim je zahtevo za sodno varstvo zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker kljub pozivu za dopolnitev zahteve za sodno varstvo (s podpisom vlagatelja), vlagatelj zahteve ni dopolnil do izteka roka 18. 8. 2019; zoper sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog je bila vložena zahteva za sodno varstvo po zakonitem zastopniku, o kateri je odločilo okrajno sodišče z izpodbijano sodbo.

5Pritožba ni utemeljena.

6Ob pregledu pravilnosti izvedbe postopka prekrškovnega organa in sodišča v zvezi z odločitvijo o zavrženju zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog višje sodišče ugotavlja, da sta prekrškovni organ in okrajno sodišče postopala pravilno in zakonito, to je v skladu z določili ZUP in Zakona o prekrških (ZP-1).

7Plačilni nalog je FURS izdal kot prekrškovni organ v hitrem postopku, pri čemer prvi odstavek 58. člena ZP-1 določa, da se, če v tem ali v drugem zakonu ni drugače določeno, v hitrem postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vrnitve v prejšnje stanje, vročanja in izločitve uradnih oseb smiselno uporabljajo določila ZUP. Glede na prvi odstavek 63. člena ZUP so z vlogami mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe; glede na drugi odstavek pa se vloga lahko vloži v pisni obliki, pri čemer je pisna vloga tista vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Prekrškovni organ in sodišče sta tako pravilno presojala vlogo zahtevo za sodno varstvo pravne osebe vloženo zoper plačilni nalog z vidika določbe drugega odstavka 63. člena ZUP in sta pravilno ugotovila, da zahteva za sodno varstvo pravne osebe ni bila podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.

8Pritožba zoper sodbo navaja, da je predmet spora o tem, ali je bila vloga pravilno podpisana, pri čemer pa trdi, da zahteve ni poslala „elektronsko“, kot to obrazlaga sodba, temveč jo je vložila „elektronsko preko temu namenjenega elektronskega sistema davčnega organa, torej sistema e-Davki ter o vložitvi zahteve v ta namen tudi izpolnila predpisani obrazec, ki ga prilaga“. Trdi tudi, da je opremila vlogo s svojim varnim podpisom, ki je povezan izključno z naslovnikom – FURS preko portala e-Davki, zato šteje, da je dne 17. 6. 2019 vložena zahteva za sodno varstvo izpolnjevala vse z drugim odstavkom 63. člena ZUP predpisane sestavine ter sta zaključka prekrškovnega organa in sodišča prve stopnje napačna. Pritožbeno sodišče take navedbe zavrača, ker gre za dve ločeni vprašanji in sicer, ali je bila vloga vložena pravilno (po elektronski poti ali pisno) ter ali je bila vložena pravočasno glede na zahtevo iz prvega odstavka 68. člena ZUP, po kateri je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok oziroma, če jo je pred iztekom roka, če je bila vloga poslana po elektronski poti, prejel informacijski sistem organa ali informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje; naslednje pa je vprašanje, ali je bila vloga tudi podpisana, kajti na podlagi drugega odstavka 65. člena ZUP vložnik s podpisom vloge jamči, da so podatki pravilni in resnični, zato je mogoče obravnavati le vlogo, ki je popolna, kar pomeni tudi podpisana. Pritožbene navedbe, da je bila pravočasna zahteva za sodno varstvo pravne osebe tudi podpisana, pa so protispisne, saj le zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog v pisni obliki, ki je bila oddana priporočeno na bencinskem servisu 26. 8. 2019, vsebuje podpis zakonitega zastopnika in žig pravne osebe (l.št. 23 do 25), medtem ko zahteva za sodno varstvo z dne 17. 6. 2019 (l.št. 27 do 29) v uvodu navaja podatke o pravni osebi in zakonitem zastopniku, ne pa tudi podpisa, prav tako podpisa ni pod navedbo „tožnik“. Tako tudi pritožbeno sodišče kot nedvomno ugotavlja, da je bila sicer poslana v elektronski obliki 17. 6. 2019 ob 23:28:21 z elektronskega naslova „...“, vendar to dejstvo še ne ustreza trditvi, da je bila podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom v smislu drugega odstavka 63. člena ZUP. Tudi navedbe pritožbe zoper sodbo ne prepričajo v nasprotno, saj iz pritožbenih navedb izhaja, da se pravna oseba sklicuje na obrazec iz sistema e-Davki, toda dejstvo, da je vloga podana na obrazcu FURS še ne pomeni, da je opremljena tudi z elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.

9Ugotovitve prekrškovnega organa, da pravočasno vložena zahteva za sodno varstvo ni bila podpisana, so bile tako pravilne, zato je pravilno prekrškovni organ pravno osebo pozval k dopolnitvi in navedel rok za dopolnitev zahteve za sodno varstvo (podpis vloge), ki se je iztekel 18. 8. 2019. Ker je bila dopolnitev vloge poslana šele 26. 8. 2019 na bencinskem servisu in je bil rok v zahtevi za dopolnitev jasno določen, prav tako so bile navedene posledice, je prekrškovni organ postopal pravilno in zakonito, ko je vlogo, ki ni bila dopolnjena v zahtevanem roku, zavrgel s sklepom z dne 21. 8. 2019. Pravilni so tudi razlogi sodbe (v točki 4), ki se sklicujejo na določila ZUP in določila Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ter ugotavljajo, da nobena od vlog ni vsebovala „elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom“, posledično je pritožnica zamudila s podpisom zahteve za sodno varstvo, zato je šteti, da zahteva za sodno varstvo ni bila pravočasno vložena. Na podlagi prvega odstavka 60. člena ZP-1 se namreč zahteva za sodno varstvo lahko vloži v 8 dneh od vročitve odločbe o prekršku, pisno pri pristojnem prekrškovnem organu, pri čemer prvi odstavek 61. člena ZP-1 zahteva, da zahteva za sodno varstvo vsebuje vse podatke in navedbe, ki so z ZP-1 določeni za pritožbo zoper odločbo o prekršku (153. člen tega zakona); 153. člen ZP-1 pa določa, da mora pritožba obsegati navedbo sodbe, proti kateri je podana, razlog za izpodbijanje, obrazložitev, predlog, naj se razveljavi ali spremeni in pritožnikov podpis ter je po ustaljeni sodni praksi prav podpis bistvena sestavina pritožbe (posledično tudi zahteve za sodno varstvo).

10Pritožbeno sodišče je na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v povezavi s sklepom (o zavrženju zahteve za sodno varstvo) prekrškovnega organa.

11Ker pritožba ni bila uspešna, je pritožbeno sodišče na podlagi 147. člena ZP-1 in v skladu s tarifnim delom Zakona o sodnih taksah (tar. št. 8407 ZST-1) pritožnici naložilo plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 20,00 EUR. Pritožnica bo morala sodno takso plačati po prejemu te sodbe in poziva za plačilo ter v roku, ki bo v pozivu naveden, v nasprotnem primeru se bo prisilno izterjala.