63. člen ZUP

Naloga znamke je ravno razlikovanje blaga in storitev enega podjetja od blaga in storitev drugega. Kadar je znamka sestavljena iz besednih in figurativnih elementov, je prvi načeloma bolj razlikovalni kot drugi, ker se povprečni potrošnik lažje sklicuje na zadevne proizvode tako, da navede ime znamke, in ne da opiše figurativni element te znamke. Iz tega sicer ne izhaja, da je treba besedne elemente znamke vedno šteti kot bolj razlikovalne od figurativnih elementov. Pri sestavljeni znamki ima namreč figurativni element enakovredno mesto kot besedni element. Torej je treba za opredelitev prevladujočega sestavnega dela znamke preučiti bistvene lastnosti figurativnega elementa in bistvene lastnosti besednega elementa izpodbijane znamke in njuna položaja. Presojo podobnosti zgolj na podlagi prevladujočega elementa, je mogoče opraviti le, če je mogoče vse preostale sestavine znamke zanemariti. Celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vidno, slušno ali pojmovno podobnost nasprotujočih si znamk, mora biti utemeljena na celotnem vtisu, ki ga te ustvarjajo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih sestavnih delov. Zaznava znamk, ki jo ima povprečn

Sodišče ugotavlja, da bi morala tožena stranka tožnika v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 67. člena ZUP pozvati na odpravo pomanjkljivosti vloge z dne 27.12.2023 in sicer na način, da bi tožnika pozvalo, naj dostavi podpisano vlogo in mu v ta namen postaviti rok za odpravo pomanjkljivosti, česar pa ni storila. Dejansko stanje, pomembno za odločitev glede morebitne utemeljenosti prošnje za BPP, je po oceni sodišča zaradi neuporabe 67. člena ZUP, kar predstavlja kršitev pravil postopka, ostalo nepopolno ugotovljeno, kar nujno vpliva na zakonitost odločitve tožene stranke. Posledično je utemeljena tožbena navedba, da v tem delu izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Za dan oddaje vloge je v povezavi z neporavnanimi obveznosti treba šteti dan, ko je bila vloga vnesena v sistem in ne dan obdelave vloge, saj le tak način omogoča pravno varnost vlagatelju, da lahko zadosti pogojem iz Odloka o finančni pomoči zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2019.

Glede na vse zgoraj pojasnjeno, zlasti pa ugotovitev sodišča prve stopnje po opravljenem naroku dne 13. 12. 2022, da je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec B. B., o kateri pa še ni bilo odločeno, kar pomeni, da plačilni nalog ni mogel postati pravnomočen, torej tudi ne z njim izrečene kazenske točke, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V nadaljnjem postopku naj o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec, odloči sodišče prve stopnje.

Smiselna uporaba določb ZUP, ki prihaja v poštev tudi v konkretni zadevi, ne pomeni, da javni poziv način vlaganja vlog lahko določa drugače, kot to določa ZUP. Omejitev načina oddaje vlog na izključno elektronskega predstavlja neutemeljen poseg v tožnikovo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), saj mu onemogoča, da bi organ vsebinsko obravnaval njegovo vlogo, ki je bila vložena v skladu z določbami ZUP in ki veljajo tudi v obravnavanem postopku o dodeljevanju javnih sredstev.

Zahteva za sodno varstvo mora vsebovati vse podatke in navedbe, ki so z ZP-1 določeni za pritožbo zoper odločbo o prekršku; 153. člen ZP-1 pa določa, da mora pritožba obsegati navedbo sodbe, proti kateri je podana, razlog za izpodbijanje, obrazložitev, predlog, naj se razveljavi ali spremeni in pritožnikov podpis ter je po ustaljeni sodni praksi prav podpis bistvena sestavina pritožbe (posledično tudi zahteve za sodno varstvo). Zahteva za sodno varstvo, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Ker je pritožnica zamudila s podpisom zahteve za sodno varstvo, je šteti, da zahteva za sodno varstvo ni bila pravočasno vložena.

Ob dejstvu, da je bila v konkretnem primeru vloga za priznanje pravice do družinske pokojnine v predsodnem postopku vložena 17. 2. 2020 je pravilno presojeno, da je mogoče tožnici pokojninsko dajatev zakonito izplačevati šele od 1. 9. 2019 dalje. Torej v skladu s 3. odstavkom 111. člena ZPIZ-2 od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj.

Sodišče sodi, da bi moral toženec prejeto tožničino obvestilo o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom in pisno odredbo šteti za nepopolno oziroma nerazumljivo vlogo po ZUP. Ta namreč opredelitve vloge ne podaja, določa pa, da so z vlogami mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe (prvi odstavek 63. člena ZUP). V obravnavanem primeru se je tožnica na toženca, kar med strankama postopka ni sporno, obrnila najprej z obvestilom o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom, dne 14. 9. 2020 pa je tožencu predložila obvestilo in pisno odredbo, kar po mnenju sodišča (tudi) predstavlja vlogo iz prvega odstavka 63. člena ZUP.

Tožnica je pritožbo poslala z "običajnim" elektronskim sporočilom. Tudi tako komunikacijo, če do nje pride, je skladno s temeljnimi načeli šteti za veljavno, pod pogojem, da se s tem ne poseže v javni interes ali pravice tretjih oseb.1 Vendar pa je po presoji sodišča v primeru, če organ trdi, da take vloge ni prejel, dokazno breme, da je organ vlogo prejel, na strani vlagatelja.

B.B. je po nespornih podatkih spisov tako zakoniti zastopnik tožeče stranke kot tudi odgovorna oseba družbe z neomejeno odgovornostjo, zoper katerega se kot fizično osebo, vodi izvršilni postopek za obveznosti družbe. Kar nenazadnje kaže tudi na njegov položaj stranke z interesom v postopku izvršbe, predvsem pa je na podlagi vsega navedenega mogoče zaključiti, da vloga glede vlagatelja, tj. upravičenca do pritožbe, ni ne jasna in ne popolna. To pa pomeni, da bi bilo potrebno postopati po določbah ZUP o dopolnjevanju vloge in šele nato sprejeti ustrezno odločitev. Ker to ni bilo storjeno, je šteti izpodbijano odločitev o zavrženju vloge za preuranjeno in izdano v nasprotju s pravili postopka.

Nepravilno je toženka postopala, ko se je poziv za dopolnitev vloge z dne 21. 2. 2020, odpravljen 24. 2. 2020, vrnil toženki dne 26. 2. 2020 z oznako "neznan" in je po preveritvi naslova v CRP ugotovila, da je tožnica še vedno prijavljena na naslovu "...", na naslovu, ki ga je v vlogi navedla, ravnala po pravilih postopka, kot da je tožnica spremenila naslov, pa toženke ni obvestila o spremembi naslova.

Obvestilo kandidatke po elektronski pošti, da se preverjanja ne bo udeležila, ne pomeni, da je vlogo za preverjanje nacionalne poklicne kvalifikacije umaknila. Vsebina obvestila namreč v ničemer ne nakazuje volje kandidatke, da je vlogo za pridobitev certifikata dejansko umaknila. Zaradi navedenega so neutemeljene tožbene navedbe, da bi organ moral ugotoviti ničnost izdane odločbe oziorma, da je odločal na podlagi neobstoječe vloge. Iz tretjega odstavka 12. člena Pravilnika o načinu in postopku preverjanja in potrjevanja nacionanih poklicnih kvalifikacij jasno izhaja, da v kolikor se kandidat neposrednega preverjanja ne udeleži, plača celotne stroške preverjanja in potrjevanja, razen v primeru upravičene odsotnosti iz drugega odstavka 11. člena istega Pravilnika. Glede na to, da drugi odstavek 11. člena istega Pravilnika določa, da so utemeljeni razlogi višja sila, smrt v družini, poškodba ter bolezen kandidata ali njegovega ožjega družinskega člana, sodišče ocenjuje, da je pravilna odločitev tožene stranke, da razlogi, ki jih je navedla kandidatka, ne sodijo med opravičljive razloge.

Podpis žene tožnika na vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ni obvezna sestavina vloge. Podatke o prejemkih žene tožnika bi CSD moral pridobiti od izplačevalca pokojnine ali od bank. Ker je rok za predložitev podatkov neuspešno potekel, CSD vloge ne bi smel zavreči, temveč bi moral nadaljevati postopek in po materialnem predpisu odločiti o zadevi.

Tretji odstavek 67. člena ZUP v primeru dvoma, ali je vlogo res poslal tisti, ki je naveden kot vložnik, ali če dvomi v pristnost podpisa, zahteva, da stranka tako vlogo potrdi s pisno potrditvijo.

Dokončni predlog, ki ga je podal minister, ni vloga v smislu prvega odstavka 63. člena ZUP, glede katere bi posledično veljale določbe 66. in 67. člena ZUP, ker ne gre pri njegovem oblikovanju za „samostojno“ uporabo tega zakona v drugih javnopravnih stvareh (4. člen ZUP), kot to razlaga tožena stranka. Oba predloga oziroma sporni dokončni predlog ministra je namreč samo procesni del (procesna predpostavka) celotnega postopka imenovanja vodje okrožnega državnega tožilstva. Minister ni stranka v postopku in se postopek imenovanja ne začne na njegovo zahtevo oziroma predlog, ker je razpisni postopek natančno določen v 118. členu ZDT-1. Tožena stranka tako ni imela pravne podlage, da je iz procesnih razlogov na podlagi 67. člena ZUP dokončni predlog ministra, zaradi zahtevane njegove nedopolnitve, zavrgla.

Vračilo trošarine se lahko uveljavlja na podlagi pisne vloge, kar pomeni, da mora stranka že v svoji pisni vlogi izraziti voljo in namen, da s to vlogo zahteva vračilo trošarine. Strankina volja in namen morati biti na ustrezen način izražena v vlogi sami in razvidna iz vsebine.

ZPIZ-1 razlikuje med pridobitvijo pravice, ki nastopi z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice, ter med začetkom izplačevanja obveznosti na podlagi pravice, ki je za vse osebe iz 2. odstavka 157. člena ZPIZ-1 (osebe, ki ob uveljavitvi pravice niso zavarovane) vezan na čas vložitve zahteve pri toženi stranki, ne glede na morebitno prejšnje izpolnjevanje pogojev ter ne glede na razloge, zaradi katerih je bila zahteva vložena šele kasneje. Ker otroci niso pokojninsko in invalidsko zavarovani po starših, je potrebno zadevo presojati po že citiranem 2. odstavku 157. člena ZPIZ-1. Tožnici ni uspelo dokazati, da je njena zakonita zastopnica vlogo za družinsko pokojnino oddala pred 11. 1. 2012, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se tožnici skladno z drugim odstavkom 157. člena ZPIZ-1 družinska pokojnina izplačuje od 1. 8. 2011 dalje. Tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do družinske pokojnine od 29. 6. 2009 dalje ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Tožnikov ugovor, da vloge ni podal, je po ZUP utemeljen, saj mora v skladu z določbo 66. člena ZUP vložnik vlogo podpisati. Tožena stranka tako ni imela podlage za izdajo izpodbijane odločbe, ker zaradi manjkajočega podpisa na vlogi ni obstajal zahtevek stranke, v obravnavanem primeru pa ne gre za postopek, ki bi se vodil po uradni dolžnosti.

Tožnik ob pravočasni prijavi v evidenco brezposelnih oseb ni podal ustnega predloga, da se mu prizna pravica do denarnega nadomestila. Rok za vložitev zahteve za denarno nadomestilo iz 31. člena ZZZPB ne teče zaradi bolezni, ki je takšne narave oziroma teže, da zavarovancu onemogoča vložitev zahteve za denarno nadomestilo. Zaradi tožnikovega zdravstvenega stanja ni bilo nobenih zadržkov, ki bi mu preprečevali pravočasno uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zato tožnikov zahtevek na priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za sporno obdobje ni utemeljen.

Tožnik je prošnjo za podaljšanje bivanja v študentskem domu oddal (le) elektronsko na spletnem portalu eVŠ. Pri tem pa ni uporabil kvalificiranega digitalnega potrdila in obrazca prošnje tudi ni natisnil, ga podpisal in ga skupaj s prilogami do 20. 8. 2012 priporočeno poslal po pošti ali osebno oddal pristojni pisarni za študentske domove. Do določenega roka zato organu prve stopnje ni poslal popolne vloge niti upoštevajoč določbe razpisa niti upoštevajoč določbo drugega odstavka 63. člena ZUP, po kateri je pisna vloga tista vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) oziroma vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Glede na navedeno je organ prve stopnje ravnal skladno s pogoji razpisa, ko je tožnikovo prošnjo zavrgel, saj ni imel podlage za pozivanje tožnika na dopolnitev nepopolne vloge v smislu določb 67. člena ZUP.