153. člen ZP-1

Če je že obdolženec pošiljal svojo vlogo v obliki elektronskega sporočila oziroma elektronske pošte, bi moral svojo vlogo tudi podpisati z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu. Ker tega tudi po pozivu sodišča prve stopnje ni storil, bi moral v roku treh dni, ki ga je določilo sodišče v dopisu z dne 7. 5. 2024, sodišču bodisi poslati po pošti s priporočeno poštno pošiljko ali pa osebno dostaviti natisnjeno elektronsko vlogo z lastnoročnim podpisom.

Zahteva za sodno varstvo mora vsebovati vse podatke in navedbe, ki so z ZP-1 določeni za pritožbo zoper odločbo o prekršku; 153. člen ZP-1 pa določa, da mora pritožba obsegati navedbo sodbe, proti kateri je podana, razlog za izpodbijanje, obrazložitev, predlog, naj se razveljavi ali spremeni in pritožnikov podpis ter je po ustaljeni sodni praksi prav podpis bistvena sestavina pritožbe (posledično tudi zahteve za sodno varstvo). Zahteva za sodno varstvo, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Ker je pritožnica zamudila s podpisom zahteve za sodno varstvo, je šteti, da zahteva za sodno varstvo ni bila pravočasno vložena.

Zahteva za sodno varstvo storilke namreč ni vsebovala razloga za izpodbijanje, obrazložitve oziroma predloga naj se plačilni nalog razveljavi ali spremeni, zato je prvostopenjsko sodišče o storilkini zahtevi za sodno varstvo lahko odločalo le z uradnim preizkusom plačilnega naloga v okviru 62.a člena ZP-1.

Vloga stranke, ki je zavržena zaradi izostanka procesnih predpostavk, se šteje kot da sploh ne bi bila vložena in jo zato stranka (seveda znotraj predpisanega roka) lahko ponovno vloži. Iz tega razloga storilčeva pritožba ni mogla imeti suspenzivnega učinka glede nastopa pravnomočnosti sodbe, zoper katero je bila vložena.

S tem, ko sodišče ni odločilo o zahtevi za sodno varstvo odgovorne osebe pravne osebe, je odgovorni osebi kršilo pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ta kršitev pa je vplivala na zakonitost sodbe.

Sodišča ne zavezuje določba prvega odstavka 58. člena Zakona o prekrških, ki glede vlog napotuje na smiselno uporabo določil zakona o splošnem upravnem postopku, niti sodišču kot pritožbenemu organu dolžnosti preizkusa popolnosti vložene zahteve za sodno varstvo ter pozivanja obdolženca na njeno dopolnitev izrecno ne nalaga nobena druga določba Zakona o prekrških.

Če sodba nima razlogov o odločilnih pravnorelevantnih dejstvih, je ni mogoče preizkusiti.