VSL Sklep IV Cp 2007/2020

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljice z dne 24. 7. 2020, ker predlagateljica tudi v danem roku 30 dni ni dopolnila nepopolnega predloga.

2Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki v laični pritožbi ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je imela na CSD X, 16. 10. 2020 predhodno svetovanje, o katerem prilaga zapisnik. Nasprotni udeleženec se ni odzval na vabilo. Zadevo bi rada uredila na sodišču, ker ji nasprotni udeleženec ne plačuje preživnine za otroka. Z njim se ne more dogovoriti o ničemer. Preživnina za otroka bi ji olajšala vse.

3Pritožba je utemeljena.

4Za sestavo predloga v nepravdnem postopku ne veljajo tako stroge zahteve, kot so predpisane za vsebino tožbe v pravdnem postopku (180. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Predlagateljica je v predlogu z dne 24. 7. 2020, sklicujoč se tudi na zapisnik CSD X z dne 13. 12. 2017, v bistvenem navedla vse, kar mora vsebovati predlog (prvi odstavek 23. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Navedla je, da imata z nasprotnim udeležencem kot nekdanjim izvenzakonskim partnerjem skupnega otroka, sina B., da sta bila z nasprotnim udeležencem na CSD X že 13. 12. 2017 zaradi dogovora o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo njej, o preživnini v znesku 150,00 EUR in o stikih, o čemer sta se tedaj sporazumela in soglašala, da sodišče izda o tem sklep v smislu določb tedaj veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), in da želi urediti zadevo na sodišču, ker drugače ne gre (očitno predlagateljica meri na to, da si je nasprotni udeleženec pozneje premislil in ni več hotel sodelovati oziroma skupaj s predlagateljico predlagati sodišču, da izda o njunem sporazumu ustrezen sklep). Predlagateljica je priložila predlogu zapisnik CSD X z dne 13. 12. 2017, ki izkazuje, da je predhodno skušala zadevo sporazumno urediti z nasprotnim udeležencem (kar je bila procesna predpostavka tudi po določbah 105., 105.a in 106. člena ZZZDR).

5Ta zapisnik ima aktualen pomen tudi z vidika 94. člena ZNP-1 v zvezi z 203. členom Družinskega zakonika (DZ), saj izkazuje, da sta se udeleženca pred začetkom sodnega postopka obrnila na pristojni center za socialno delo. Okoliščina, da je prej veljavni ZZZDR bil nadomeščen z DZ in da je bil sprejet tudi novi ZNP-1 kot postopkovni predpis, ni relevantna, saj bi zahteva, da se predlagateljica ponovno obrne na center za socialno delo, čeprav je nasprotni udeleženec že odklonil sporazumno ureditev zadeve, po nepotrebnem podaljševala postopek, kar ne bi bilo v skladu z načelom hitrosti postopka in dolžnostjo sodišča, da se zavaruje pravice in pravne interese otrok (6. člen ZNP-1). Ne glede na to se je predlagateljica znova obrnila na pristojni center za socialno delo, kar izkazuje pritožbi priložen zapisnik z dne 16. 10. 2020 (prim. 34. člen ZNP-1).

6Morebitna v predlogu manjkajoča dejstva in dokaze bi prvo sodišče lahko samo ugotovilo in izvedlo oziroma bi to tudi moralo storiti, če bi bilo potrebno (7. člen ZNP-1). Iz tega razloga zato ni mogoče zavreči predloga predlagateljice. Zavrženja predloga ne more utemeljevati niti okoliščina, da je predlagateljica vložila predlog le v enem izvodu. Odločilno je, da gre v tem postopku za varovanje pravic in interesov otroka. Poleg že navedenih določb ZNP-1, takšno dolžno ravnanje sodišču nalaga tudi 7. člen DZ, ki skozi načelo otrokove koristi nalaga sodišču, da mora v vseh postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. V tovrstnih postopkih je poudarek na hitrosti postopka, čemur so ustrezno podrejene ostale procesne zahteve. Neplačana taksa za predlog npr. ni ovira, da se postopek vodi naprej (44. člen ZNP-1). Sodišče bi lahko začelo (nadaljevalo) postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih tudi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 102. člena ZNP-1), kar v celoti izniči pomanjkljivost, da je bil predlog vložen le v enem izvodu. Izhajajoč iz načela otrokove koristi, bi prvo sodišče lahko ravnalo oziroma moralo ravnati tudi tako, da bi samo poskrbelo za preslikavo predloga oziroma njegov prepis (20. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1), predlagateljici pa naložilo plačilo takse za preslikavo listine v višini 0,20 EUR (tar. št. 10103 taksne tarife).

7Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi ter razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v katerem bo moralo predlagateljičin predlog vsebinsko obravnavati, upoštevajoč zlasti načelo hitrosti postopka.