VSL Sklep I Cp 431/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženca zoper sklep o izdaji začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve v višini 32.500,00 EUR. Z njim je delno ugodilo tožnikovemu predlogu in tožencu prepovedalo obremenitev in odtujitev nepremičnin parc. št. 1092/73 in 1092/74 v k. o. X. ter parc. št. 1198/87 in 1198/88 v k. o. Y (2. točka prvega odstavka 271. člena ZIZ¹) vse z veljavnostjo še 30 dni po nastopu pogojev za izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki bo izdana v tej zadevi.

2Toženec vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP². Predlaga spremembo sklepa z ugoditvijo ugovoru toženca in razveljavitvijo sklepa o začasni odredbi. Podrejeno se zavzema za razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Kot zmotno in nepravilno izpodbija dokazno oceno sodišča o verjetnosti tožnikove terjatve. Priče so neverodostojne, ker so tožnikovi prijatelji, ker jim je tožnik pripravil in dal v podpis pisno izjavo in ker so o okoliščinah in poteku dogodka pri tožencu izpovedovale različno. R. L. dejansko ni bil navzoč pri podpisu pogodbe. Napačna je interpretacija SMS korespondence - ne dokazuje izročitve denarja ob podpisu pogodbe. Ponuja svojo oceno in ponavlja svoje trditve, podane v postopku. Tudi za postopek zavarovanja je odločilna ugotovitev, kateri od priloženih izvodov prodajne pogodbe z dne 24. 12. 2019 je pristen. Pogodbo je vnaprej pripravil tožnik. Sodišče mu je nerazumljivo sledilo, čeprav SMS korespondenca potrjuje toženčeve navedbe. Tudi če priči, ki ju jo je predlagal toženec, nista potrdili njegovih navedb, tožnik ni z verjetnostjo izkazal obstoja terjatve. Enako velja za drugi pogoj iz 270. člena ZIZ. Za nevarnost toženčevega razpolaganja s premoženjem ni opore ne v SMS korespondenci ne v izpovedbah prič, ki so neverodostojne. Toženec denarja ni prejel. Njegova nezaposlenost ne predstavlja relevantne nevarnosti za morebitno izterjavo. Izpodbijana odločba je v celoti napačna.

3Tožnik je odgovoril na pritožbo. Predlaga zavrnitev in zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožba ne konkretizira pritožbenih očitkov o procesnih kršitvah. Napada sprejeto dokazno oceno o obeh materialnopravnih pogojih za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve iz 270. člena ZIZ, ker se z njo ne strinja. Strankino nestrinjanje z dokazno oceno, ki jo sprejme sodišče, samo po sebi ne predstavlja ne absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne relativne kršitve 8. člena ZPP (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). V obravnavanem primeru ju sodišče tudi ni zagrešilo. Dokazni standard v odločanju o postopku zavarovanja je nižji kot v pravdi. Zadošča standard verjetnosti. Glede na nasprotujočo si trditveno podlago o ključnih dejstvih glede izpolnitve podpisane prodajne pogodbe z datumom 24. 12. 2019 za prodajo štirih gozdnih parcel med tožnikom kot kupcem in tožencem kot prodajalcem (plačilo oziroma izročitev kupnine v višini 32.500,00 EUR tožencu) in o toženčevi obveznosti vračila prejetega zneska zaradi tožnikovega odstopa od pogodbe zaradi toženčeve neizpolnitve (103. do 106. člen OZ³ v zvezi s 96. členom OZ), je sodišče že v tej fazi postopka izvedlo obširni dokazni postopek. Izvedlo je tako listinske kot ustne dokaze in jih pravilno in celovito ocenilo. Dokazna ocena je skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Opravljena je skrbno in celovito upoštevaje vse izvedene dokaze in ne le tistih delov (toženčeva izpovedba), ki mu koristijo, a je po pravilni oceni sodišča prve stopnje v dokaznem postopku ostala popolnoma osamljena oziroma ovržena. Potrdile je niso niti priče, ki jih je predlagal sam. Sprejete dokazne ocene z navajanjem istih okoliščin, kot jih je navajal na prvi stopnji, in ki jih je sodišče prve stopnje prepričljivo zavrnilo, ne more z ničemer omajati.

6Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje skupaj z jasnimi, prepričljivimi in popolnimi razlogi. V njih ne najde protislovij in pomanjkljivosti. Sklep tudi ni obremenjen z drugimi uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, odločitev pa pravno pravilna. Zato bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju odgovorilo le na ključne pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

7Dokazni standard verjetnosti je izpolnjen, kadar v prid nekemu pravno odločilnemu dejstvu govori več argumentov kot proti njemu. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov o pravilnosti ocene in ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik s potrebno verjetnostjo izkazal svojo terjatev: svojo izpolnitev prodajne pogodbe za štiri gozdne parcele (izročitev kupnine v znesku 32.500,00 EUR tožencu), odstop od pogodbe zaradi toženčeve neizpolnitve pogodbe in utemeljenost zahtevka za vračilo izročenega zneska po razvezi pogodbe (96. člen OZ). Natančnim, logičnim in prepričljivim razlogom v točki 15 do 17 ni treba ničesar dodati. Pritožbeno sodišče se nanje v celoti sklicuje. Že sodišče prve stopnje je namreč prepričljivo in pravilno odgovorilo na vse toženčeve navedbe, ki jih ponavlja v pritožbi. Tožnikovo izpovedbo o izročitvi kupnine in o odstopu od pogodbe potrjujejo ne le ustni dokazi (priče), ki jim toženec neupravičeno odreka verodostojnost (sodišče je ocenilo njihove ustne izpovedbe in ne pisne izjave, ki jih je predložil tožnik), ampak predvsem listinski dokazi: tožnikov izvod prepisa zapisa pogodbe (ki je sicer med pravdnima strankama ostal sporen in je odločanje o pristnosti pravilno pridržan za dokazni postopek v pravdi); potrdilo o dvigu gotovine s tožnikovega bančnega računa na dan zapisa (obeh izvodov) pisne pogodbe; in končno, a odločilno: SMS korespondenco med pravdnima strankama. Slednja je natančno in celovito analizirana v točki 15 sklepa. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču in ne pritožniku, da je z njo s potrebno verjetnostjo izkazano, da je tožnik tožencu izročil kupnino in jo po neuspešnem opominu za izpolnitev obveznosti (preko odvetnika in osebno) tudi terjal nazaj. Ob nespornem dejstvu, da toženec svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnil (do prepisa obravnavanih nepremičnin na tožnika ni prišlo - razlogi v točki 15), je tožnikova terjatev verjetno izkazana. Ostala sporna dejstva, ki jih pritožnik ponavlja v pritožbi (o pristnosti in sestavljalcu pisne pogodbe z dne 24. 12. 2019), pa ob ugotovljeni verjetnosti, da je bila prodajna pogodba dogovorjena in realizirana le s tožnikove strani in posledično zaradi toženčeve neizpolnitve razdrta, pravilnosti odločitve o začasni odredbi ne omajejo. Odločitev o prvem pogoju za izdajo začasne odredbe, za katero mora upnik po prvem odstavku 270. člena ZIZ izkazati za verjetno, da njegova terjatev obstoji, ali da mu bo zoper tožnika nastala, je pravilna.

8Enako velja za ponovno presojo sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru izkazana nevarnost, da je zaradi dolžnikovega skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem terjatev onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ). Za subjektivno nevarnost po navedenem pravnem določilu mora biti izkazano konkretno ravnanje dolžnika, ki ima lahko za posledico otežitev ali preprečitev možnosti, da bi upnik dejansko prišel do poplačila terjatve.

9O tem se je sodišče prepričalo na podlagi pravilno ocenjene SMS korespondence med pravdnima strankama. Iz nje izhaja, da je toženec tožniku sam potrdil, da je prejeti denar že porabil oziroma ga nima več. Ker ni niti zatrjeval niti dokazoval, da ima kakšno drugo vrednejše premoženje, za obravnavane gozdne parcele pa se je sodišče s pričami prepričalo, da je grozil, da jih bo prodal drugim, je ugotovljena brezposelnost toženca le še dodatna okoliščina, ki ob konkretno izkazanem razpolaganju s premoženjem (prejeto kupnino za gozdove) dodatno potrjuje pravilnost presoje o izkazani subjektivni nevarnosti na strani toženca, ki lahko onemogoči uveljavitev vtoževane denarne terjatve.

10Pritožbeni razlogi torej niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pri odločanju ni zagrešilo očitanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

11Stroški zavarovanja, kadar je začasna odredba predlagana med pravdo, so del pravdnih stroškov. O priglašenih stroških pritožbenega postopka obeh strank bo zato odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

¹ Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1988 s spremembami
² Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami
³ Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami