VSL Sklep I Cpg 500/2019

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki glasi:

"1. Prodajna pogodba za poslovni prostor v »VEČSTANOVANJSKEM OBJEKTU K.« z dne 16.6.2016, sklenjena med družbo P. d.o.o. (sedaj E. d.o.o.), kot prodajalcem ter družbo N. d.o.o., kot kupcem ter intabulacijska klavzula družbe P. d.o.o. (sedaj E. d.o.o.) z dne 16.6.2016 iz 5. člena navedene pogodbe je za tožečo stranko, družbo T. GmbH & Co. KG brez pravnega učinka do višine 137.068,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od:

- zneska 20.313,04 EUR od dne 07.02.2014 dalje do plačila;

- zneska 15.039,19 EUR od dne 16.02.2014 dalje do plačila;

- zneska 18.094,32 EUR od dne 22.02.2014 dalje do plačila;

- zneska 11.820,11 EUR od dne 10.03.2014 dalje do plačila;

- zneska 6.875,84 EUR od dne 20.03.2014 dalje do plačila;

- zneska 21.164,40 EUR od dne 01.05.2014 dalje do plačila;

- zneska 35.720,56 EUR od dne 29.06.2014 dalje do plačila;

- zneska 1.215,84 EUR od dne 12.07.2014 dalje do plačila;

- zneska 3.178,92 EUR od dne 25.07.2014 dalje do plačila in

- zneska 3.645,90 EUR od dne 19.12.2014 dalje do plačila.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki dovoliti izvršbo za njeno terjatev v višini 137.068,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi navedenimi v 1. točki na nepremičnine z ID znakom:

- 0000-001/39-0, parcela št. 001/39, k.o. 0000 - X., na njenem deležu do 1/1;

- 0000-001/41-0, parcela št. 001/41, k.o. 0000 - X., na njenem deležu do 1/1;

- 0000-001/50-0, parcela št. 001/50, k.o. 0000 - X., na njenem deležu do 1/1;

- 0000-001/20-0, parcela št. 001/20, k.o. 0000 - X., na njenem deležu do 1/2;

- 0000-001/19-0, parcela št. 001/19, k.o. 0000 - X., na njenem deležu do 1/2;

- 0000-001/43-0, parcela št. 001/43, k.o. 0000 - X., na njenem deležu do 1/1;

- 0000-001/18-0, parcela št. 001/18 k.o. 0000 - X., na njenih deležih do 1/2 in 1/2;

- 0000-001/38-0, parcela št. 001/38, k.o. 0000 - X., na njenem deležu do 1/1;

- 0000-002-22, posamezni del št. 22 v stavbi št. 002, k.o. 0000 - X., na njenem deležu do 1/1;

- 0000-002-24, posamezni del št. 24 v stavbi št. 002, k.o. 0000 - X., na njenem deležu do 1/1;

- 0000-002-25, posamezni del št. 25 v stavbi št. 002, k.o. 0000 - X., na njenem deležu 1/1;

- 0000-001/59-0, parcela št. 001/59, k.o. 0000 - X., na njenih deležih do 7358/297381 ter 1415/396508;

- 0000-001/60-0, parcela št. 001/60, k.o. 0000 - X., na njenih deležih do 7358/297381 ter 1415/396508;

- 0000-001/64-0, parcela št. 001/64, k.o. 0000 - X., na njenem deležu do 1/1;

- 0000-001/65-0, parcela št. 001/65, k.o. 0000 - X., na njenem deležu do 1/1;

- 0000-001/67-0, parcela št. 001/67, k.o. 0000 - X., na njenem deležu do 1/1;

- 0000-001/69-0, parcela št. 001/69, k.o. 0000 - X., na njenem deležu do 1/1;

- 0000-001/72-0, parcela št. 001/72, k.o. 0000 - X., na njenih deležih do 7358/297381 ter 1415/396508;

- 0000-001/73-0, parcela št. 001/73, k.o. 0000 - X., na njenih deležih do 7358/297381 ter 1415/396508;

- 0000-001/74-0, parcela št. 001/74, k.o. 0000 - X., na njenih deležih do 7358/297381 ter 1415/396508;

- 0000-001/75-0, parcela št.001/75, k.o. 0000 - X., na njenih deležih do 7358/297381 ter 1415/396508;

- 0000-001/76-0, parcela št. 001/76, k.o. 0000 - X., na njenih deležih do 7358/297381 ter 1415/396508.“

II. Tožeča stranka nosi sama svoje pravdne stroške tega postopka.

2Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožeča stranka s paulijansko tožbo (členi 255 do 260 Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ)) izpodbija učinke pravnih dejanj svojega dolžnika – družbe E. d.o.o., in sicer prodajne pogodbe z dne 16.6.2016 in v njej vsebovanega zemljiškoknjižnega dovolila.¹ Trdi, da ima v zvezi s pravnomočno in izvršljivo sodbo Deželnega sodišča Bielefeld v Nemčiji z dne 24.2.2016² zapadlo terjatev v višini 137.068,12 EUR s pripadki, za poplačilo katere njen dolžnik (E. d.o.o.) nima sredstev, saj je s sporno prodajno pogodbo zadevne nepremičnine neodplačno prenesel na toženo stranko. Izpostavlja določili 3. in 4. člena sporne prodajne pogodbe, iz katerih izhaja, da sta se družba E. d.o.o. in tožena stranka dogovorili, da ji tožena stranka kupnine v višini 350.000,00 EUR ne bo poravnala, ampak se smatra, da je kupnina poravnana s tem, ker bo kupec v last in posest prevzel nepremičnine, ki so s terjatvami (zavarovanimi s hipotekami) obremenjene nad svojo dejansko vrednostjo. Opozarja, da tako E. d.o.o. za prenos lastninske pravice na obravnavanih nepremičninah ni prejela nobene nasprotne izpolnitve tožene stranke, saj ta ni prevzela (niti) obveznosti (dolgov), ki so zavarovane s hipotekami na teh nepremičninah.

6Pritožbeno sodišče po vpogledu v podatke sodnega registra in objav v postopkih zaradi insolventnosti, dostopnih na spletnem portalu AJPES, ugotavlja, da se je po vložitvi zadevne tožbe nad dolžnikom E. d.o.o. dne ... 2018 začel stečajni postopek, ki se pod opr. št. St .../2018 vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami, ZFPPIPP) v drugem odstavku 270. člena določa, da če je upnik pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, lahko po začetku stečajnega postopka te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika in za tako spremembo tožbe soglasje toženca ni potrebno. Glede na to določilo mora sodišče prve stopnje v postopku, ki teče zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, po uradni dolžnosti preveriti, ali je bil morda nad dolžnikom začet stečajni postopek. Gre za tako dejstvo, ki vpliva na pravilno uporabo materialnega prava sodišča prve stopnje in na njegovo presojo, ali ne gre morebiti celo za nedovoljena razpolaganja v smislu 3. člena oziroma 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato bi sodišče prve stopnje to dejstvo moralo upoštevati,³ tudi če se nobena od strank nanj ni sklicevala, ter tožečo stranko pozvati, da tožbo ustrezno spremeni.⁴

7Ob tem je materialnopravno zmoten nosilni argument sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek v vsakem primeru neutemeljen, ker četudi ne bi bil izveden izpodbijani posel, se tožeča stranka ne bi mogla poplačati iz teh nepremičnin, saj so bile te obremenjene s hipotekami, ki močno presegajo njihovo vrednost. Dejstvo vknjiženosti hipotek na predmetnih nepremičninah v korist hipotekarnih upnikov bo relevantno šele v morebitnem izvršilnem postopku in ne v predmetni pravdi. Kakšen bo dejanski uspeh izvršbe, za to pravdo ni pomembno. Pri oškodovanju upnika in vzročni zvezi se namreč upošteva premoženje, s katerim dolžnik jamči za izpolnitev svojih obveznosti in se ne zahteva, da je konkretno (dejansko) sposobno za poplačilo upnikove terjatve. Prav tako OZ v drugem odstavku 255. člena določa domnevo, da je pravno dejanje storjeno v škodo upnikov že, če zaradi njega dolžnik nima zadosti sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, in ne šele, če dolžnik zaradi njega nima dovolj izvršljivih, unovčljivih ali poplačilno sposobnih sredstev za izpolnitev terjatve. Pomembno je torej, ali dolžnik opisana sredstva sploh ima. Če sredstev za izpolnitev nima, se nadalje presoja, ali je temu tako zaradi njegovih pravnih razpolaganj. Čim dolžnik za prenos sredstev ni pridobil ustrezne (ekvivalentne) nasprotne dajatve, nastopi zmanjšanje njegovih sredstev zaradi takšnega razpolaganja. Če nima drugega premoženja (sredstev), s katerim bi lahko nato izpolnil terjatev upnika, je podano oškodovanje v smislu 255. člena OZ.⁵ Glede na to je v obravnavani zadevi tako odločilno predvsem, ali ima dolžnik za izpolnitev terjatve tožeče stranke še kakšna sredstva ter, v kolikor jih nima, ali je za prenos lastninske pravice na zadevnih nepremičniha pridobil (ustrezno) protivrednost. Na tem mestu velja še dodati, da prenos lastninske pravice na hipoteke in z njimi zavarovane terjatve ne vpliva ter se samo zaradi te okoliščine dolžnik ni razbremenil dolgov.⁶

8Zaključek sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi šlo zgolj za spremembo oblike dolžnikovega premoženja, pa je povsem neobrazložen, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodbe v tem delu zato ni mogoče preizkusiti, na kar utemeljeno opozarja tudi tožeča stranka v pritožbi. V zvezi z objektivnimi pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (255. člen OZ) so izostale ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, ali ima dolžnik morebiti še kakšna sredstva za izpolnitev zadevne obveznosti, kakšen je bil dogovor strank sporne pogodbe (tožena stranka je zatrjevala in dokazovala, da je bila pogodba sklenjena zato, da bo prevzela (del) obveznosti (dolgov), ki so zavarovane s hipotekami, kar naj bi tudi storila, čemur je tožeča stranka nasprotovala) ter o prejemu (ustrezne) nasprotne izpolnitve tožene stranke oziroma aktivi in pasivi dolžnika. Končno ravno tako ni presojalo dejstev in okoliščin v zvezi s subjektivnim pogojem za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (t. i. škodovalna vednost; 256. člen OZ).

9Zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pojasnjene zmotne uporabe materialnega prava in posledične nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo v celoti⁷ razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. in 355 člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljenih pomanjkljivosti glede na njihovo naravo in obsežnost ne more odpraviti samo. Ne more namreč namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov sodbe (teh niti ne pozna).⁸ Nadalje sodišče prve stopnje ni ugotavljalo zgoraj izpostavljenih pravno odločilnih dejstev v zvezi z objektivnimi in subjektivnimi pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj. Tako bi šele pritožbeno sodišče prvič presojalo pretežni in ključen del pravno relevantnih dejstev glede pogojev iz 255. in 266. člena OZ, kar ne bi pomenilo le dopolnitve dokaznega postopka (355. člen ZPP), temveč dejansko njegovo celotno izvedbo, ki z vidika namena pritožbenega postopka ni ekonomična in smotrna,⁹ hkrati pa bi to lahko pomenilo poseg v ustavno pravico strank do pritožbe (25. člen Ustave RS, Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in s tem rušenje načela dvostopenjskega sojenja (predvsem glede ugotavljanja celotnega dejanskega stanja). Razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (glede na dosedanji potek postopka na prvi in drugi stopnji) po oceni pritožbenega sodišča tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravic strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS).

10V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej tožečo stranko pozvati, da tožbo spremeni v skladu z drugim odstavkom 270. člena ZFPPIPP. V kolikor bo tožeča stranka to storila, naj ob upoštevanju pojasnjenih materialnopravnih izhodišč ugotovi predvsem zgoraj izpostavljena pravno relevantna dejstva v zvezi z 255. in 256. členom OZ ter naj nato o njih navede popolne in jasne razloge, ki bodo utemeljevali sprejeto odločitev. Za to, da ne bo prišlo do pravnomočnega končanja stečajnega postopka brez razdelitve upnikom in posledičnega prenehanja njenega pravnega interesa za vodenje pravde po spremenjeni tožbi, pa ima tožeča stranka možnost vložitve ugovora v skladu s 379. členom ZFPPIPP.

11Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Priloga A31 spisa.
² Priloge A40 do A43 spisa.
³ Glavna obravnava se je zaključila dne 18.4.2019, sodba pa je bila izdana dne 14.5.2019.
⁴ Podobno npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 87/2017 z dne 29.11.2018 ter sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 213/2018 z dne 19.9.2018. Iz vpisnika INS je razvidno, da je tožeča stranka dne 20.9.2018 prijavila svojo terjatev v stečajnem postopku nad družbo E. d.o.o. (PD 25).
⁵ V primeru, ko dolžnik nima drugih sredstev za izpolnitev svojih zapadlih obveznosti, ne more več upniku vsiliti učinkov svojega razpolaganja s premoženjem na način, da z (delno) neodplačno odsvojitvijo upniku neposredno prepreči, da bi lahko (v poskus poplačila svoje terjatve) posegel na to premoženje z izvršbo. Da se v izvršbi doseže čim boljše poplačilo čim večjega števila upnikov iz posamezne nepremičnine, pa omogočajo instituti iz 172., 179., 180., 196., 198., 201. in 202. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, ZIZ).
⁶ Npr. sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 3/2019 z dne 5.12.2019, odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2611/2017 z dne 20.6.2018, opr. št. I Cpg 903/2016 z dne 22.11.2017, opr. št. II Cp 811/2015 z dne 20.5.2015 in opr. št. I Cp 2619/2013 z dne 20.5.2014, sodba Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 487/2018 z dne 16.4.2019 ter M. Juhart: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, splošni del, 2. knjiga, str. 253 in 258.
⁷ Razveljavitev odločitve o pravdnih stroških, je posledica razveljavitve sodbe.
⁸ Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1225/2019 z dne 24.10.2019, opr. št. II Cp 2323/2018 z dne 27.3.2019, opr. št. II Cp 1268/2018 z dne 14.11.2018, opr. št. I Cp 574/2018 z dne 7.11.2018 in opr. št. II Cp 88/2016 z dne 29.2.2016 ter A. Galič: Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona, Uradni list Slovenije, Ljubljana, 2017, stran 93.
⁹ Pritožbeni postopek ima kontrolno funkcijo, preko njega se lahko tudi delno dopolni manjkajoči dokazni postopek; ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje (podobno npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1290/2019 z dne 28.08.2019, opr. št. II Cp 1084/2019 z dne 2.10.2019 in opr. št. II Cp 2323/2018 z dne 27.3.2019). Pri tem bi bil pritožbeni postopek še dodatno obremenjen s pozivanjem tožeče stranke k spremembi tožbe in vročanjem le-te toženi stranki (vsaj v vednost).