258. člen OZ

ZFPPIPP v drugem odstavku 270. člena določa, da če je upnik pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, lahko po začetku stečajnega postopka te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika in za tako spremembo tožbe soglasje toženca ni potrebno. Glede na to določilo mora sodišče prve stopnje v postopku, ki teče zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, po uradni dolžnosti preveriti, ali je bil morda nad dolžnikom začet stečajni postopek. Gre za tako dejstvo, ki vpliva na pravilno uporabo materialnega prava sodišča prve stopnje in na njegovo presojo, ali ne gre morebiti celo za nedovoljena razpolaganja v smislu 3. člena oziroma 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato bi sodišče prve stopnje to dejstvo moralo upoštevati, tudi če se nobena od strank nanj ni sklicevala, ter tožečo stranko pozvati, da tožbo ustrezno spremeni. Dejstvo vknjiženosti hipotek na predmetnih nepremičninah v korist hipotekarnih upnikov bo relevantno šele v morebitnem izvršilnem postopku in ne v predmetni pravdi. Kakšen bo dejanski uspeh izvršbe, za to p

Postopki izpodbijanja pravnih dejanj v stečajnem postopku po določbah ZFPPIPP so namenjeni uresničevanju načel enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP), zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Upoštevaje ta načela ni mogoča situacija, da bi sodišče, ki odloča o izpodbojnih dejanjih dolžnika in mora postopati še posebej hitro (tretji odstavek 48. člena ZFPPIPP) kot predhodno vprašanje (ali kot samostojni zahtevek oziroma predlog, kot ga je poimenovala toženka) reševalo ugotovitev obsega in razdelitev skupnega premoženja zakoncev. Upoštevaje ureditev postopkov osebnega stečaja sodišče v pravdah o izpodbijanju pravnih dejanj ugodi (ali pa ne, odvisno od ugotovljenega dejanskega stanja) tožbenemu zahtevku tako, da razveljavi učinke pravnega posla in odloči, da tožena stranka prejeto vrne v stečajno maso. Morebitni izločitveni zahtevki (kar so upoštevaje pravila stečajnega postopka po vsebini zahtevki toženke kot bivše zakonske žene dolžnika iz naslova skupnega premoženja) so lahko predmet stečajnega postopka. Pridobitev skupnega premoženja je originaren način pridobitve lastninske pravice na premoženju, n

V primeru namreč, ko upnik uspe izpodbiti pravno dejanje svojega dolžnika (kot je to storila upnica v obravnavanem primeru), velja učinek izpodbijanja le v razmerju do tožnika kot upnika in le v višini ugotovljene zapadle terjatve. Pravni posel nima pravnega učinka le zoper tistega, v čigar korist je bil sklenjen in zgolj v razmerju do upnika v višini njegove zapadle terjatve.

Stališče prvostopenjskega sodišča, da ima v konkretni zadevi prednost zakonita obveznost preživljanja starša do mladoletnega otroka, ni pravilna. Po 258. členu OZ so iz izpodbijanja izključena le običajna priložnostna darila, nagradna darila in darila iz hvaležnosti, ki so sorazmerna premoženjskim možnostim dolžnika. Ni torej pravne podlage za izključitev darilne pogodbe, ki naj bi prispevala k preživljanju mladoletnega otroka. Ker je šlo za neodplačno razpolaganje, pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj namen sklenitve darilne pogodbe namreč ni pomemben.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pogoj, da je darilo primerno dolžnikovemu premoženjskemu stanju, v obravnavanem primeru ni izpolnjen, saj je davčni dolžnik, ki je prejemal pokojnino in ni imel drugega premoženja (rubljivega premičnega premoženja ali vrednostnih papirjev), tožencema iz hvaležnosti podaril edino nepremičnino. Domneva zavedanja dolžnika glede možnosti škodovanja upnikom je pri neodplačnih pravnih poslih neizpodbojna. Subjektivni pogoj je torej pri neodplačnih razpolaganjih (in z njimi izenačenih pravnih dejanjih) podan že s samim takim razpolaganjem.

Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo, katera dejstva so odločilna za rešitev zadeve, izhajajoč iz dejanskega stanu zakonskih določb, ki opredeljujejo inštitut izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika, tako v smeri objektivnega kot subjektivnega pogoja kot je že navedeno. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede ocene sodišča prve stopnje o zapadlosti terjatve tožeče stranke tudi nasproti dolžniku E.Č., saj je povsem pravilno opredelilo to terjatev kot samostojno terjatev v odnosu do tega dolžnika kot pristopnika k dolgu glavnega dolžnika in glede na pogodbeni dogovor solidarnega zavezanca za izpolnitev obveznosti nasproti upniku. Glede na naravo pogodbenega razmerja med tožečo stranko in na drugi strani med dolžnikom, zastaviteljico in pristopniki k dolgu po pogodbi o kratkoročnem namenskem posojilu in zastavi nepremičnine št. ter sporazumu o zavarovanju denarne terjatve v obliki notarskega zapisa opr. št. SV ...z dne 3. 4. 2009 in ko iz zapisa v 10. členu citiranega notarskega zapisa – A2 listinskih prilog, izhaja, da vsak pristopnik k dolgu glavnega dolžnika, med drugimi E.Č., odgovarja za obveznosti poleg dolžnika kot solidarni plačnik in to tako, da odgovarja pos

Za presojo (ne)odplačnosti pravnega posla potemtakem ne more biti odločilen samo pravni naslov, ampak je pri tem potrebno tudi upoštevati kavzo pogodbenega razmerja (sklop okoliščin, zaradi katerih stranke sklenejo pravni posel – 39. člen OZ) in ostale spremljajoče okoliščine sklenitve pravnega posla.

Upnik, ki je zaradi izterjave davčne obveznosti pričel z izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika pred uvedbo stečajnega postopka, pa med stečajnim postopkom zahtevka ni preoblikoval in tudi ni vložil ugovora zoper sklep o zaključku stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, zaradi prekarija davčne obveznosti po 4. odst. 44. čl. ZDavP-2 v zvezi s 106. čl. citiranega zakona ne more več uspeti s tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj.