VSL Sklep I Cpg 499/2020

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki I./12. izreka spremeni tako, da se predlog v tem delu zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdi.

III. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

„Nasprotna udeleženka, A., d. o. o., je dolžna v roku 5 dni od prejema sklepa predlagatelja B. B. posredovati naslednje informacije in mu omogočiti fotokopiranje naslednje dokumentacije nasprotne udeleženke na lastne stroške:

3Pojasnilo v zvezi z računi št. 106/00 (izdajatelj C. d. o. o., št. računa 14-000), 105/00 (izdajatelj C. d. o. o., št. računa 13-000) (izdajatelj C. d. o. o., št. računa 11-000):

druga alineja

- pojasnilo, ali so bili za izkazanje teh zaračunanih stroškov, ki so navedeni v teh računih, predloženi A. d. o. o. kakšni računi. Če so, pojasnilo za točno katere in predložitev njihove fotokopije (ali omogočanje fotokopiranja). Če so bile za investicijske in intervencijske stroške pridobljene tudi kakšne ponudbe, predložitev fotokopij (oz. omogočanje fotokopiranja) tudi teh.

6Fotokopijo dokumentacije (ali omogočanje fotokopiranja) v zvezi s postavko NAPAČNO NAKAZILO ter VRAČILO v kontnih karticah na kontu 10900 DENAR NA POTI po TR88/00 in TR90/00.

7Pojasnilo, ali imajo popravila generatorjev kakšne garancije, če jih imajo, predložitev fotokopije dokumentacije (ali omogočanje fotokopiranja) v zvezi z njimi.

9Pojasnilo, na kakšen način je bil določen regres v teh letih, na katera se nanaša prejeta dokumentacija z dne 26. 6. 2019.

12Pojasnilo, ali je res, da je pri računovodski napaki glede stroškov zaposlencev v letu 2014 (popravek je bil izveden naknadno in razviden v bilanci leta 2016), prišlo do tega, da bi dnevnice in potne stroške, ki so bili upoštevani pri družbi A. d. o. o., morali biti upoštevani pri družbi C. d. o. o., tak popravek pa je bil kasneje tudi izveden.“

vse pod izvršbo (I. točka) in da je nasprotna udeleženka dolžna povrniti predlagatelju 350,00 EUR stroškov (II. točka).

2Zoper celotni sklep se pritožuje nasprotna udeleženka, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma podredno, da izpodbijani sklep spremeni in predlog zavrne. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

3Predlagatelj je na pritožbo nasprotne udeleženke odgovoril. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o predlogu predlagatelja z dne 1. 10. 2019 odločalo že tretjič. Najprej je s sklepom z dne 21. 10. 2019 (r. 7) v celoti zavrnilo predlog predlagatelja, vendar je višje sodišče s sklepom I Cpg 758/2019 z dne 4. 12. 2019 (r. 13) ugodilo pritožbi predlagatelja, sklep z dne 21. 10. 2019 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, razen v delu, v katerem je postopek zaradi umika predloga ustavilo. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom z dne 6. 1. 2020 (r. 16) predlogu predlagatelja v delu, v katerem je še odločalo, v celoti ugodilo, vendar je višje sodišče s sklepom I Cpg 145/2020 z dne 11. 3. 2020 (r. 28) ugodilo tokrat pritožbi nasprotne udeleženke, sklep z dne 6. 1. 2020 razveljavilo in zadevo ponovno vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu predlagatelja, v delu, v katerem ga je še presojalo, ponovno ugodilo ter nasprotni udeleženki naložilo, da predlagatelju posreduje določene informacije oziroma pojasnila ter mu na svoje stroške predloži fotokopije oziroma omogoči fotokopiranje zahtevane dokumentacije (prim. 1. točko te obrazložitve).

6Predlagatelj je družbenik s poslovnim deležem 10,000 % osnovnega kapitala nasprotne udeleženke. Kot tak ima pravico do informacij in vpogleda, ki je opredeljena v 512. členu ZGD-1. Družbenik, ki mu informacije niso bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom 512. člena ZGD-1, sme od sodišča zahtevati, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled. O tej pravici družbenika odloča sodišče v nepravdnem postopku (štirinajsta alineja prvega odstavka 50. člena ter prvi odstavek 52. člena ZGD-1). Sodišče mora o taki zadevi odločati v petih dneh od prejema predloga, rok za pritožbo proti sklepu je tri dni, pritožba pa ne zadrži izvršitve (drugi odstavek 52. člena ZGD-1).

7Iz 8. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1 izhaja, da sodišče odloči v nepravdnem postopku po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače. Pritožnik trdi, da v predmetni zadevi ni drugačnega določila glede izvedbe naroka, zato je sodišče prve stopnje, ker ni izvedlo naroka, storilo bistveno kršitev določb postopka (10. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), pa tudi sicer strankam ni dalo nobene možnosti, da se izjavijo o vsebini obravnavane zadeve (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8Namen izvedbe naroka oziroma namen obveznosti ustne obravnave pred sodiščem ni le v izvajanju dokazov, temveč v zagotavljanju splošne pravice strank do izjavljanja in enakega obravnavanja (22. člen Ustave) oziroma zagotavljanju pravice do poštenega sojenja (prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic - EKČP)¹. Vendar ta pravica strank ni neomejena, saj je Evropsko sodišče za človekove pravice - ESČP že večkrat potrdilo, da so izjeme možne, tudi zaradi učinkovitosti in ekonomičnosti in da je bistvena narava zadeve². Obveznost ustne obravnave ni podana, če to upravičujejo (izjemne) okoliščine primera³, omejitev pa je lahko upravičena tudi zaradi zahteve po ekonomičnosti in hitrosti postopka⁴.

9V primeru varstva pravice družbenika do informacij in vpogleda (512. člen ZGD-1) je sodno varstvo materialnopravnih upravičenj učinkovito samo, če je ustrezno hitro⁵. Zato tudi zakon določa (instrukcijski) rok petih dni, v katerem mora sodišče prve stopnje odločiti o predlogu upravičenega predlagatelja, rok za pritožbo pa je določen na tri dni (drugi odstavek 52. člena ZGD-1). Gre namreč za eno temeljnih korporativnih pravic družbenika, katere namen je v tem, da družbenik pridobi ustrezno informacijo, na podlagi katere bo lahko izvajal svoja korporacijska upravičenja (odločal na skupščini v zvezi z vsemi vprašanji o katerih odloča skupščina (505. člen ZGD-1), uresničeval svoja manjšinska upravičenja, odločal ali bo ostal družbenik ipd.), zato mora biti pridobitev informacije hitra, saj le tako doseže svoj namen. Prav zato mora že poslovodja sam družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise (prvi odstavek 512. člena ZGD-1). Že v osnovi torej obstoji dolžnost poslovodje, da se nemudoma odzove na zahteve družbenika (nujnost hitrega odziva družbe oziroma njenega poslovodstva; prvi odstavek 512. člena ZGD-1)⁶. Poleg tega družbeniku v družbi z omejeno odgovornostjo same zahteve za informacijo niti ni treba posebej utemeljevati⁷, kar prav tako kaže na nujnost in hitro uresničitev te njegove pravice.

10Ko odloča sodišče v nepravdnem postopku o pravici družbenika do informacij in vpogleda, so po presoji pritožbenega sodišča zato podane okoliščine, ki opravičujejo dejstvo, da izvedba naroka ni obligatorna oziroma, da sodišče naroka ne izvede. Pri odločanju v teh zadevah gre tako za izjemo od obvezne obravnave na naroku, ki jo predpisuje sedaj veljavni 8. člen ZNP-1, saj je glede na obrazloženo mogoče sklepati, da zakon (v tem primeru ZGD-1) določa drugače. Pritožbeno očitana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato po presoji pritožbenega sodišča ni podana.

11V tem primeru pa je za presojo pomembna okoliščina tudi dejstvo, da je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu že tretjič. Višje sodišče je s sklepom I Cpg 145/2020 z dne 11. 3. 2020 ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke, ki je očitala, da sklep z dne 6. 1. 2020 ni bil ustrezno obrazložen, zaradi česar se ga ni dalo preizkusiti. Sodišče prve stopnje je odločitev v sklepu z dne 6. 1. 2020 prav tako sprejelo brez naroka, vendar nasprotna udeleženka v tedanji pritožbi bistvene kršitve postopka zaradi neizvedenega naroka ni uveljavljala. Na navedeno kršitev višje sodišče ob reševanju pritožbe ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Višje sodišče je zato prvostopenjskemu sodišču v sklepu z dne 11. 3. 2020 podalo le navodilo, da ponovno presodi in v sodni odločbi ustrezno obrazloži utemeljenost predloga v delu, o katerem še odloča (13. točka obrazložitve; r. 28). Uveljavljanje kršitve, da je sodišče prve stopnje izdalo odločbo brez naroka, šele zoper sedaj izpodbijani sklep, čeprav bi na njo nasprotna udeleženka morala opozoriti že v predhodni pritožbi zoper sklep z dne 6. 1. 2020, je zato ne le neutemeljeno, temveč tudi prepozno.

12Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da strankam ni bilo dane nobene možnosti, da se izjavijo o vsebini obravnavane zadeve. Nasprotna udeleženka se je o predlogu nedvomno lahko izjavila, ne le skozi uporabo pravnih sredstev (odgovor na pritožbo; r. 9 in pritožba; r. 19), temveč ji je bil predlog še pred vsem tem in še pred prvotno odločitvijo sodišča prve stopnje, posredovan v izjavo (povratnica na r. 4), nanj je tudi odgovorila (r. 5) in na ta način s predlogom zahtevane informacije predlagatelju delno tudi že posredovala. Vse to je privedlo do delnega umika predloga in do dejstva, da se je s tem vsebinska presoja sodišča občutno skrčila na vsega (glede na aktualno pritožbo nasprotne udeleženke) še tri sporne točke predloga (prvotni predlog je vseboval skupaj štirinajst zahtev).

13Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ko pritožnica glede dokumentacije v zvezi s postavko NAPAČNO NAKAZILO ter VRAČILO v kontnih karticah na kontu 10900 DENAR NA POTI po TR88/00 in TR/90/00 (6. točka) trdi, da bi moralo sodišče predlog v tem delu zavrniti, ker je vse razvidno iz računovodske dokumentacije, s katero razpolaga predlagatelj in da ni jasno, kaj predlagatelj zahteva. Nasprotna udeleženka v postopku ni pojasnila, s katero dokumentacijo naj bi predlagatelj že razpolagal. Iz predloga pa jasno izhaja, da zahteva fotokopije (ali omogočanje fotokopiranja) dokumentacije, ki je bila podlaga za knjiženje na določenem kontu. Konto je knjigovodski račun na katerem se evidentirajo (knjižijo) spremembe, ki jih povzročijo poslovni dogodki. Za knjiženje poslovnih dogodkov se v računovodstvu uporabljajo knjigovodske listine (zunanje in notranje). Zahteva predlagatelja se nanaša torej prav na te listine. Iz 512. člena ZGD-1 namreč izhaja, da ima pravico do vpogleda v knjige in spise, torej v smislu 54. člena ZGD-1 v poslovne knjige družbe, ki so vodene po pravilih knjigovodstva (tretji odstavek 54. člena ZGD-1).

14V zvezi s predložitvijo pojasnil, na kakšen način je bil določen regres v letih, na katere se nanaša prejeta dokumentacija, pritožba očita, da ni mogoče razbrati na katera obdobja se nanaša predlog, ki naj bi bil zato v tem delu nejasen in nespecificiran. Pritožba je neutemeljena tudi v tem delu. Predlagatelj je že v dopolnitvi prvotnega predloga (vloga z dne 11. 10. 2019; r. 4) pojasnil, da gre za obdobje od 1. 1. 2016 do 26. 6. 2019 oziroma da gre za leta, na katera se nanaša prejeta dokumentacija z dne 26. 6. 2019. Pritožnici je bila dopolnitev predloga vročena (povratnica na r. 11). Poleg tega za pritožnico določitev obdobja do sedaj ni bila sporna, saj je v svojem odgovoru na predlog (11. točka; r.5) že podala pojasnila v zvezi z višino regresa za leta 2016, 2017 in 2018. Pritožnica torej ve za katera obdobja zahteva predlagatelj v tem delu pojasnilo.

15Glede pojasnil, ki jih želi predlagatelj v okviru točke I./12 izreka pa je po presoji pritožbenega sodišča pritožba utemeljena. V tem delu predloga zahteva predlagatelj „Pojasnilo, ali je res, da je pri računovodski napaki glede stroškov zaposlencev v letu 2014 (popravek je bil izveden naknadno in razviden v bilanci leta 2016), prišlo do tega, da bi dnevnice in potne stroške, ki so bili upoštevani pri družbi A. d. o. o., morali biti upoštevani pri družbi C. d. o. o., tak popravek pa je bil kasneje tudi izveden.“ Predlagatelj ne zahteva kakšne dokumentacije, ki se nanaša na napačno knjiženje. Poleg tega je nesporno, da je do napačnega knjiženja v letu 2014 dejansko prišlo in da je bil zaradi tega tudi izveden popravek v letu 2016. Predlagatelj zahteva sedaj le pojasnilo, ali bi se morala knjižba dnevnic in potnih stroškov pravilno izvesti pri družbi C. V zvezi s tem delom predloga pa je predlagatelj presegel svoja zakonska upravičenja. Predmet tega postopka namreč ni pravica do informacij in vpogleda predlagatelja v družbi C., temveč v družbi A. d. o. o. Predlagatelj po trditvah pritožnice, čemur predlagatelj ne nasprotuje, v družbi C. sploh ni družbenik. Zato tudi nima pravice, da zahteva od nasprotnega udeleženca, da mu daje pojasnila ali bi določene poslovne dogodke morala knjižiti v svojih poslovnih knjigah druga družba, ki niti ni stranka tega postopka in v kateri predlagatelj tudi ni udeležen kot družbenik.

16Pritožbeno sodišče je zato pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo in izpodbijani sklep v točki I./12. izreka spremenilo tako, da je predlog v tem delu zavrnilo (3. točka prvega odstavka 365. člen ZPP), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

17Vsak udeleženec nepravdnega postopka krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 40. člena ZNP-1). Poleg tega je nasprotna udeleženka uspela le s sorazmerno majhnim delom svoje pritožbe, v zvezi s katerim niso nastali nobeni posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Tako tudi sklep VS RS X Ips 15/2019 z dne 5. 8. 2019.
² Prim. A. Galič, Komentar Ustave Republike Slovenije, Pravica do ustne obravnave, e-KURS; ESČP v zadevi Lamovec proti Sloveniji z dne 20. 5. 2014 (38. točka obrazložitve).
³ ESČP v zadevi GÖÇ proti Turčiji z dne 11. 7. 2002 (47. točka obrazložitve).
⁴ Ibid.
⁵ Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1A do ZGD-1, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 277.
⁶ Prim. sklep VSL I Cpg 195/2019 z dne 3. 4. 2019.
⁷ Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1A do ZGD-1, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 930-931; .