VSL Sodba PRp 83/2020

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženec mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 225,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Kamniku je s sodbo PR 21/2020 z dne 13. 2. 2020 obdolženca spoznalo za odgovornega za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), potem, ko je isto sodišče s sklepom ZSV 8/2020-1506 z dne 13. 1. 2020 ugodilo predlogu prekrškovnega organa in je v skladu s 171.a členom ZP-1 odpravilo plačilni nalog (PP Kamnik 120761238 z dne 9. 12. 2019) ter je obdolžencu izreklo globo v znesku 1.000,00 EUR ter kot vozniku začetniku motornega vozila B kategorije tudi stransko sankcijo 9 kazenskih točk v cestnem prometu, prav tako mu je naložilo plačilo stroškov postopka (med drugim sodno takso v skupnem znesku 150,00 EUR).

2Proti sodbi vlaga pravočasno pritožbo obdolženec po zagovorniku iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, kršitve materialnih določb ZP-1 ter zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper obdolženca ustavi, stroški postopki pa bremenijo proračun. Kot bistveno uveljavlja, da je sodba nepravilna in nezakonita, ker je bil obdolženec za isti prekršek že pravnomočno spoznan za odgovornega ter bi moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 postopek zoper obdolženca ustaviti, saj je bil obdolžencu predhodno izdan plačilni nalog PP Kamnik št. 120761238 z dne 9. 12. 2019, ki ga prilaga in ki je pravnomočen. Ker gre za isti historični dogodek, predlagatelj ne bi smel vložiti tudi obdolžilnega predloga za isti prekršek.

3Na pritožbo vlaga odgovor Policijska postaja Kamnik. Pojasnjuje, da je kot prekrškovni organ podal predlog za odpravo pravnomočnega plačilnega naloga v skladu z določili 171.a in 171.b člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker je ugotovil, da je v hitrem postopku storilcu izrekel globo 1.000,00 EUR in stransko sankcijo 9 kazenskih točk, čeprav gre za voznika začetnika, zato niso bili podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekršku po hitrem postopku, temveč bi moral že takoj pri sodišču vložiti obdolžilni predlog ter je torej izdal plačilni nalog kot stvarno nepristojni organ.

4Pritožba ni utemeljena.

552. člen ZP-1 določa, da se o prekrških odloča po hitrem postopku, razen v primerih, ko ta zakon določa drugače. V drugem odstavku določa, kdaj hitri postopek ni dovoljen in v 6. alineji drugega odstavka tako, da hitri postopek ni dovoljen za prekrške zoper varnost cestnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

626. člen ZPrCP določa, da se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel 7 kazenskih točk v cestnem prometu. Status voznika začetnika pa opredeljuje 13. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1) kot voznika motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznika motornega vozila 2 leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini; voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila 2 leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G.

7171.a, b.,c. in č. člen ZP-1 urejajo izredno pravno sredstvo „odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa“, pri čemer 1. točka prvega odstavka 171.a člena ZP-1 določa, da sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo, na predlog prekrškovnega organa odpravi ali spremeni pravnomočno odločbo o prekršku, če jo je izdal stvarno nepristojni prekrškovni organ. Po 171.b členu predlog za odpravo ali spremembo odločbe lahko prekrškovni organ vloži po uradni dolžnosti ali na pisno pobudo in po drugem odstavku 171.b člena sodišče o predlogu odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva. Če je odločba odpravljena iz razloga po 1. točki prvega odstavka 171.a člena tega zakona (torej če je odločbo izdal stvarno nepristojni prekrškovni organ), prekrškovni organ po odpravi odločbe pošlje predlog pristojnemu prekrškovnemu organu oziroma vloži obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču (prvi odstavek 171.č člena ZP-1); glede na tretji odstavek 171.č člena ZP-1 se v novem odločanju ne sme izdati odločba, ki bi bila v primerjavi z odpravljeno ali spremenjeno odločbo v škodo kršitelja glede pravne opredelitve prekrška oziroma sankcije za prekršek.

8Ob preizkusu razlogov sodbe in pregledu spisovnega gradiva v zvezi s pritožbenimi navedbami ter po uradni dolžnosti po določilih 159. člena ZP-1 višje sodišče tako ugotavlja, da v postopku obravnave obdolžilnega predloga zoper obdolženca in izdaje sodbe ni prišlo do nobene od taksativno naštetih bistvenih kršitev ali kršitev materialnega prava na škodo obdolženca, prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe zagovornika.

9Iz spisovnih podatkov (sklepa Okrajnega sodišča v Kamniku ZSV 8/2020 z dne 23. 1. 2020) je razvidno, da je prekrškovni organ ob ugotovitvi, da je bil stvarno nepristojen za izvedbo hitrega postopka (in za izdajo plačilnega naloga storilcu) zaradi dejstva, da je imel ta ob storitvi prekrška status voznika začetnika, ki mu prekrškovni organ ne sme izdati odločbe (plačilnega naloga) s takšnim številom kazenskih točk, ki zanj pomenijo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (torej ne sme pridobiti 7 ali več kazenskih točk), postopal pravilno in v skladu z določbo prvega odstavka 171.b člena ZP-1, ko je po uradni dolžnosti podal pristojnemu okrajnemu sodišču predlog za odpravo ali spremembo odločbe (plačilnega naloga); po odločitvi sodišča (sklep ZSV 8/2020 z dne 23. 1. 2020) pa je pravilno in v skladu z določbo prvega odstavka 171.č člena ZP-1 vložil obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču.

10Zaradi pravilnega postopanja prekrškovnega organa in sodišča so neutemeljene in v nasprotju z določili ZP-1 pritožbene navedbe, da predlagatelj ne bi smel vložiti obdolžilnega predloga za navedeni prekršek, prav tako pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bilo z izpodbijano sodbo prekršeno načelo ne bis in idem (prepoved ponovnega sojenja in kaznovanja za isto stvar) ter tudi ne drži, da bi bile podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku.

11Sodišče prve stopnje je tako zakonito izdalo izpodbijano sodbo, pri čemer pa višje sodišče ugotavlja, da pritožba zatrjevanega pritožbenega razloga „zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja“ niti ne obrazloži, temveč uveljavlja le kršitev načela ne bis in idem, torej materialno kršitev iz 2. točke 154. člena ZP-1, ki pa ni podana.

12Ker pritožba po vsebini ne oporeka ugotovitvam sodbe, da je obdolženec (kot voznik začetnik) storil prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, saj je v naselju, kjer je hitrost omejena na 50 km/h, vozil z dejansko izmerjeno hitrostjo 88 km/h, s čimer je prekoračil dovoljeno hitrost za naselje ... za 33 km/h, s čimer je uresničil vse znake prekrška po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, višje sodišče ni preizkušalo sodbe glede pritožbenega razloga iz 3. točke 154. člena ZP-1.

13165. člen ZP-1 „razširjen obseg pritožbe“ določa, da pritožba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve materialnopravnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek, podana v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločitve o sankcijah in o odvzemu premoženjske koristi. Ker obdolženčev zagovornik uveljavlja kršitev materialnih določb ZP-1, je pritožbeno sodišče preizkusilo tudi pravilnost obdolžencu izrečenih sankcij. Ugotovilo je, da je bila obdolžencu izrečena globa v predpisanem znesku za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, pri čemer je sodišče (v točki 7 razlogov) pojasnilo, da ni našlo nobenih posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale omilitev te sankcije, prav tako je obdolžencu izreklo obvezno predpisano stransko sankcijo 9 kazenskih točk v cestnem prometu, pri čemer pa te stranske sankcije sploh ni mogoče omiliti glede na določila 26. člena ZP-1.

14Odločitev sodišča prve stopnje se tako pokaže kot pravilna in zakonita, medtem ko so pritožbene navedbe neutemeljene, zato je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zavrnilo in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

15Ker pritožba ni bila uspešna, je pritožbeno sodišče obdolžencu naložilo na podlagi 147. člena ZP-1 sodno takso za pritožbeni postopek. V skladu s tarifnim delom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je na podlagi tar. št. 8132 ZST-1 s faktorjem 1,5 pomnožilo znesek sodne takse iz tar. št. 8111 (10% izrečene globe) s pribitkom 50,00 EUR glede na tar. št. 8114 ZST-1 zaradi izrečene stranske sankcije. Tako odmerjeni znesek sodne takse bo moral pritožnik plačati po prejemu te sodbe in poziva za plačilo ter v skladu z rokom, ki bo naveden v pozivu, v nasprotnem primeru se bo sodna taksa prisilno izterjala.