VSRS Sklep I Upr 1/2020

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Dosedanji tek postopka

1Tožeča stranka je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero je zahtevala, da ji tožena stranka predloži vse identifikacijske podatke o prejemnikih nakazil, ki so bila storjena v breme določenega transakcijskega računa, s katerim je razpolagala dolžnica tožeče stranke (v nadaljevanju dolžnica). Navajala je, da ima pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi, na podlagi katerega bi ji morala dolžnica plačati tam naveden znesek, dolžnica pa je še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi prenakazala denar s svojega računa na račun neznane tretje osebe, kmalu zatem pa je umrla.

2Okrožno sodišče je s sklepom z dne 27. 2. 2017 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Upravnemu sodišču. Pri tem se je sklicevalo na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) ter navedlo, da tožeča stranka nastopa kot uporabnik podatkov, tožena stranka pa kot upravljavec podatkov. Pritožbo tožeče stranke zoper ta sklep je višje sodišče zavrnilo in zadeva je bila odstopljena Upravnemu sodišču. Temu posledično je tožeča stranka spremenila tožbo oziroma zahtevek in predlagala, naj Upravno sodišče razsodi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki predložiti vse identifikacijske podatke o prejemnikih nakazil, s katerimi razpolaga in sicer za tam navedene transakcije v breme tam navedenega transakcijskega računa oziroma podredno, naj Upravno sodišče dopise (s tam navedenimi oznakami) z dne 26. 4. 2014, 8. 7. 2015, 29. 7. 2015, 2. 9. 2015 in 26. 11. 2015 odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

3Upravno sodišče je s sodbo I U 1854/2017 z dne 22. 11. 2017 tožbi tožeče stranke ugodilo tako, da je dopis, št. 4487/B.Podjed-3/83 z dne 26. 11. 2015, odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.

4Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožena stranka vložila revizijo (ki jo je Vrhovno sodišče dopustilo s sklepom X DoR 6/2018 z dne 18. 4. 2018), Vrhovno sodišče pa je s sklepom X Ips 24/2018 z dne 13. 11. 2019 reviziji ugodilo in sodbo Upravnega sodišča I U 1854/2017-42 z dne 22. 1. 2017 (ki je temeljila na napačni presoji, da je v obravnavani zadevi izpodbijan upravni akt) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vrhovno sodišče je v obrazložitvi tega sklepa pojasnilo, da banke niso zavezane odločati po upravnem postopku, torej izdajati odločb z vsemi sestavinami v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj 97. člen Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-2) ne daje podlage za sklepanje, da banka s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje teh storitev pridobi lastnost izvajalca javne službe, ZVOP-1 pa ne daje pravne podlage, da bi zasebnopravni subjekti (upravljavci osebnih podatkov) odločali o prošnjah oziroma zahtevah za posredovanje osebnih podatkov z upravnimi odločbami na podlagi ZUP.

5Upravno sodišče Republike Slovenije je v ponovljenem postopku sprožilo spor o pristojnosti. Sklicujoč se na razloge iz sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 24/2018 meni, da ni pristojno za odločanje o tožbi in da sta odločitvi Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani o stvarni nepristojnosti napačni.

Odločitev v sporu o pristojnosti

6Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

7Tožeča stranka s tožbo, ki jo je vložila na Okrožno sodišče v Ljubljani, tj. na sodišče splošne pristojnosti, od tožene stranke zahteva izpolnitev njene dolžnosti posredovanja podatkov iz 19. točke prvega odstavka 4. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)¹ v zvezi s prvim odstavkom 16. a člena ZIZ.² Upravljavec podatkov mora namreč upravičenim osebam nemudoma, najkasneje pa v osmih dneh, sporočiti zahtevane podatke (osmi odstavek 4. člena ZIZ). Gre torej za zakonsko določeno obveznost banke kot pravne osebe, da za namene izvršbe posreduje podatke. Pri tem je banka kot upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžna podatke posredovati na njegovo zahtevo tudi upniku, ki izkaže pravni interes.

8Tožeča stranka s tožbo zasleduje izpolnitev obveznosti, za katero zatrjuje, da jo za toženo stranko vzpostavljajo določbe 4. člena ZIZ. S tem tožeča stranka v tožbi pravzaprav zatrjuje, da gre med strankama spora v bistvu za izpolnitev obveznosti tožene stranke, ki izhaja iz drugega civilnopravnega razmerja, ki naj bi med strankama nastalo na podlagi določbe 4. člena ZIZ. Tako tožeča kot tožena stranka sta gospodarski družbi.

9Niti ZIZ, niti ZBan-2 ne določata izrecno, kako se uveljavlja sodno varstvo pravice iz šestega odstavka 4. člena ZIZ, če upnik zahteva podatke od banke, ta pa te obveznosti posredovanja podatkov ne izpolni.³

10V skladu s prvim odstavkom 1. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče splošne pristojnosti obravnava in odloča v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. V obravnavani zadevi gre torej za vprašanje, ali gre za zasebnopravni spor med dvema civilnopravnima osebama, oziroma za spor, o katerem je pristojno odločati upravno sodišče kot specializirano sodišče.

11Upravno sodišče je kot specializirano sodišče pristojno za odločanje o tistih sporih, za katere je to določeno z zakonom. Tako je s 1. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določeno, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. Upravno sodišče je torej pristojno za odločanje v sporih zoper javnopravne akte (ali dejanja) oblastvenih organov, oziroma oseb, ki na podlagi javnega pooblastila izvajajo javno službo.

12Tožena stranka pa je banka, ki je gospodarska družba in ne organ države ali lokalne skupnosti. Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu X Ips 24/2018, tožena stranka kot banka ne izdaja upravnih aktov, zato tudi o posredovanju zahtevanih podatkov ne odloča z upravnim aktom. Banka namreč s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje bančnih in finančnih storitev ni pridobila lastnosti izvajalca javne službe ne po določbah Zakona o bančništvu (ZBan-2) ne po določbah ZVOP-1, niti ji ni dano javno pooblastilo za izdajanje upravnih odločb za odločanje o pravicah ali obveznostih fizičnih ali pravnih oseb. Zato je neutemeljeno sklicevanje Višjega sodišča v Ljubljani na sodbo Upravnega sodišča I U 284/2010, saj je Upravno sodišče z njo presojalo zakonitost upravnega akta, za kar je pristojno po določbah ZUS-1.

13Podlaga za pristojnost Upravnega sodišča ni niti 4. člen ZUS-1, ki sicer določa upravni spor zaradi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Tudi sodno varstvo po tej določbi se nanaša na akte in dejanja oblastnih organov, tožena stranka pa, kot je bilo že pojasnjeno, to ni. Zato v konkretnem primeru ne gre za spor po 2. oziroma 4. členu ZUS-1, za katerega bi bilo pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije kot specializirano sodišče za upravne spore.

14Pristojnost Upravnega sodišča za odločanje v obravnavanem sporu ni določena niti s 34. členom ZVOP-1. Okrožno sodišče v Ljubljani in Višje sodišče v Ljubljani sta sicer svojo odločitev glede nepristojnosti pravdnega sodišča oprli na stališče, da pristojnost Upravnega sodišča temelji na sodnem varstvu, ki ga določa navedena določba, ker posredovanje osebnih podatkov ureja ZVOP-1 v 22. členu, ki da ta obsega tudi pravice iz šestega odstavka 4. člena ZIZ. Po presoji Vrhovnega sodišča pa je tako sklepanje napačno, saj pristojnost Upravnega sodišča s 34. členom ZVOP-1 ni določena za uveljavljanje obveznosti posredovanja podatkov, čeprav je taka obveznost določena tudi s tem zakonom. Člen 34 namreč zagotavlja sodno varstvo v upravnem sporu le posamezniku, ki ugotovi, da so kršene njegove pravice, določene s tem zakonom.⁴ V tožbi zatrjevana okoliščina, da toženka tožnici ne želi posredovati podatkov iz 19. točke prvega odstavka 4. člena ZIZ, pa ne pomeni kršitve pravic posameznika v smislu 34. člena ZVOP-1, niti če bi ta obveznost izhajala iz 22. člena ZVOP-1. Posameznik je namreč po 2. točki 6. člena ZVOP-1 opredeljen kot določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. V obravnavanem primeru pa tožnik ni tak posameznik, ki bi uveljavljal kršitev pravic, ki jih ZVOP-1 zagotavlja tem posameznikom. Dejstvo, da naj bi Upravno sodišče v podobni zadevi⁵ odločalo kot pristojno sodišče, pa samo po sebi ne more vplivati na drugačno stališče Vrhovnega sodišča.

15Ker po navedenem tudi ZVOP-1 ne določa pristojnosti Upravnega sodišča kot specializiranega sodišča za odločanje o tožbenem zahtevku, kakršnega uveljavlja tožnica, je torej na podlagi 1. člena ZPP za odločanje o njem lahko pristojno le sodišče splošne pristojnosti. Ker sta tožeča in tožena stranka v predmetni zadevi gospodarski družbi, je skladno z določbami 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP v zvezi z 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP ter skladno z 48. členom ZPP pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

16Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZUS-1 odločilo, kot je navedeno v izreku.

¹ ZIZ v 19. točki prvega odstavka 4. člena določa, da so "državni organi, nosilci javnih pooblastil, druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ter zasebniki so za namene izvršbe dolžni na zahtevo sodišča ali izvršitelja brezplačno posredovati naslednje podatke, ki se nanašajo na dolžnika: … 19. identifikacijske podatke iz 16.a člena tega zakona o pogodbenih strankah, prepis listine o razpolaganju, če je nima, pa podatke o vsebini pravnega posla, ki se nanašajo na: a) odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjem letu z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist tretjih oseb, b) odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjih treh letih z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, sorodnika v ravni vrsti ali stranski vrsti do četrtega kolena ali sorodnika v svaštvu do četrtega kolena, c) neodplačna razpolaganja, razen običajnih priložnostnih daril, nagradnih daril in daril iz hvaležnosti, če so sorazmerna premoženjskim možnostim dolžnika, storjena v zadnjih treh letih."
² Prvi odstavek 16.a člena ZIZ določa: "Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ki je fizična oseba, so: 1. osebno ime in naslov prebivališča ter 2. datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek".
³ ZIZ v drugem odstavku 147. člena zgolj določa, da je organizacija za plačilni promet odgovorna tudi za škodo, ki je nastala upniku, če je kršila določbe tega zakona o posredovanju podatkov.
⁴ Gre za posebno sodno varstvo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave (glej sodba in sklep Vrhovnega sodišča I Up 168/2017 z dne 5. 3. 2019).
⁵ Višje sodišče v Ljubljani se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča III U 69/2016 z dne 6. 5. 2016.