VSRS Sodba XI Ips 28155/2010-723 (XI Ips 30/2010)

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Mariboru Ks 28155/2010 z dne 7.4.2010 se razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje.

A.

1Z uvodoma navedenim sklepom preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Mariboru je bil zoper osumljenega B.C. zaradi kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) odrejen pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Osumljenčeva zagovornica je zoper navedeni sklep vložila pritožbo, ki jo je senat Okrožnega sodišča v Mariboru zavrgel kot prepozno.

2Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga osumljenčeva zagovornica iz razloga po 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP in zaradi kršitve 25. člena v zvezi s 15. členom Ustave. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi.

3Vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, meni, da ni utemeljena. Osumljenec in njegova zagovornica se o odgovoru nista izjavila.

4Pred odločanjem o zahtevi za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 423. člena ZKP od sodišča prve stopnje pridobilo poročilo o zatrjevanih kršitvah. O poročilu se je izjavila zagovornica z vlogo z dne 5.5.2010.

B.

5Zagovornica osumljenega B.C. v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija sklep izvenobravnavnega senata (šesti odstavek 25. člena ZKP) Okrožnega sodišča v Mariboru, s katerim je bila kot prepozna zavržena njena pritožba zoper sklep preiskovalne sodnice tega sodišča o odreditvi pripora. Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Kpd 28155/2010 z dne 1.4.2010 je bil osumljencu vročen 1.4.2010 ob 22.25 uri, zagovornici pa 2.4.2010 ob 10.30 uri. Zagovornica je v soboto 3.4.2010 ob 8.45 uri pritožbo poslala priporočeno po pošti, na sodišče pa je prispela v torek 6.4.2010 ob 13.47 uri.

6Zoper sklep o priporu se sme priprti v skladu s četrtim odstavkom 202. člena ZKP pritožiti na senat (šesti odstavek 25. člena ZKP) v 24 urah od ure, ko mu je bil sklep izročen. V skladu z drugim odstavkom 87. člena ZKP velja izjava (vloga, pritožba) za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči še pred pretekom roka. Splošno pravilo zakona torej določa, da je za pravočasnost izjave pomemben čas, ko jo je naslovnik dejansko prejel. Ena od izjem od navedenega splošnega pravila je določena v tretjem odstavku 87. člena ZKP: če se izjava pošlje po pošti priporočeno, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve tistemu, kateremu je poslana. Zahteva za varstvo zakonitosti izpodbija stališče drugostopenjskega sklepa, da navedena izjema ne velja za roke, ki so določeni v urah oziroma da mora izjava, ki je vezana na urni rok, pred iztekom roka tudi prispeti k naslovniku (enako mag. Š. Horvat; Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, str. 201).

7Stališče izpodbijanega sklepa, da je pravočasna le tista pritožba zoper sklep o odreditvi pripora (četrti odstavek 202. člena ZKP), ki jo v roku 24 ur prejme pristojno sodišče, je pravilno. Bistveno pri tem je razlikovanje med roki, določenimi v urah, in roki, določenimi v dnevih (prvi odstavek 88. člena ZKP). Besedilo tretjega odstavka 87. člena ZKP določa, da velja dan (ne pa tudi ura) oddaje priporočene pošiljke na pošto za dan izročitve tistemu, kateremu je poslana. Široko tolmačenje besedila te določbe, ki predstavlja izjemo od pravila iz drugega odstavka 87. člena ZKP, ne bi bilo v skladu s ciljem določanja kratkih urnih rokov. Priporočena pošta sicer zagotavlja določljivost časa oddaje pošiljke, ne zagotavlja pa hitrega prispetja izjave k pristojnemu sodišču. Čas, ki bi bil po drugačni razlagi namenjen dostavi pošte (v obravnavani zadevi preko 3 dni), bi bil tako v očitnem nesorazmerju s časom, določenim za sestavo pritožbe (24 ur) oziroma za odločitev o njej (48 ur – šesti odstavek 202. člena ZKP oz. drugi odstavek 20. člena Ustave). Iz podobnih razlogov na iztek roka v urah ne vpliva okoliščina, ali bi iztekel na državni praznik, soboto, nedeljo ali drug dan, ko se pri sodišču ne dela (četrti odstavek 88. člena ZKP).

8Zahteva za varstvo zakonitosti v zvezi s tem pravilno navaja, da rok 24 ur za pritožbo zoper sklep o priporu (četrti odstavek 202. člena ZKP) kot tudi izpodbijano stališče glede teka navedenega roka odstopajo od siceršnje ureditve (teka) rokov za opravo procesnih dejanj, da (časovno) omejuje osumljenčevo pravico do pritožbe in da je položaj osumljenca v takšnem primeru drugačen v primerjavi z vlagatelji pravnih sredstev zoper druge sodne odločbe. Vendar pa za to razlikovanje obstajajo utemeljeni objektivni razlogi, saj mora pripor kot skrajen ukrep trajati najkrajši potreben čas (200. člen ZKP, tretji stavek drugega odstavka 20. člena Ustave; primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-293/97 z dne 12.2.1998, točka 13). S tem ciljem so v 20. členu Ustave in 202. členu ZKP za opravo procesnih dejanj določeni kratki roki za vse procesne udeležence. To pomeni, da je tudi obramba dolžna ravnati tako, da se lahko v najkrajšem času preko odločanja na dveh stopnjah preizkusi pravilnost in zakonitost sklepa o priporu. Pri tem je treba upoštevati, da gre za odločbo, ki predstavlja podlago za poseg v svobodo posameznika preden postane pravnomočna, saj pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (četrti in peti odstavek 202. člena ZKP). Navedbe zahteve, da je sodišče napačno razlagalo določbe drugega in tretjega odstavka 87. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 202. člena tega zakona, so zato neutemeljene.

9Pravica do pravnega sredstva je ustavno procesno jamstvo (25. člen Ustave), ki je kot pravica do pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora določeno tudi posebej med temeljnimi pravili postopka za odreditev pripora v drugem odstavku 20. člena Ustave. Upravičenec mora pri tem imeti dejansko in učinkovito možnost, da pritožbo v konkretni zadevi tudi vloži. Obveznosti zagovornika, da pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora vloži pred potekom 24 ur od njegove vročitve, zato na drugi strani stoji dolžnost sodišča, da kadarkoli do izteka tega roka zagotovi sprejem vlog. Način sprejemanja vlog mora biti določen splošno in predvidljivo oziroma tako, da je upravičencem znan vnaprej. Glede na navedeno so pri presoji utemeljenosti zahteve za varstvo zakonitosti relevantne navedbe, da zagovornici ni bila omogočena vložitev pritožbe na dan izteka roka (v soboto), ko sodišče oziroma vložišče „ne posluje“ in da ni upravičeno omejevanje vlaganja pritožbe na določena tehnična sredstva (fax).

10V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZKP se vloge dajejo ustno na zapisnik ali vlagajo pisno. Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga v fizični obliki se v skladu z navedeno določbo vloži tako, da se pošlje po pošti ali izroči neposredno sodišču. Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem. V skladu z 214. členom Sodnega reda se pisanja izven delovnega časa lahko oddajo tudi v standardizirani ovojnici v sodne nabiralnike, ki so nameščeni pri sodišču. V tem primeru se šteje, da je pošiljka pravočasna, če je oddana zadnji dan roka do 24. ure. Sodni red ureja tudi poslovanje preko telefaksa (99. in 100. člen). Sodišče takšne vloge strank upošteva v okviru procesnih zakonov, pri čemer sedaj veljavno besedilo prvega odstavka 76. člena ZKP ureja le neposredno izročitev in pošiljatev pisne vloge po pošti ali po elektronski poti, ne pa tudi po telefaksu ali z drugimi komunikacijskimi sredstvi.

11Vrhovno sodišče je zato pri odločanju v skladu s tretjim odstavkom 423. člena ZKP pridobilo poročilo o tem, kako je na Okrožnem sodišču v Mariboru organizirana možnost neposrednega sprejemanja (pisnih) vlog strank izven delovnega časa. Iz poročila izhaja, da lahko izven delovnega časa stranke v pripornih zadevah po ustaljeni praksi vlagajo pritožbe na vhodu Zaporov Maribor, torej ne v zgradbi sodišča. Vlogo sprejme dežurni pravosodni policist, ki v knjigo evidentira uro prejema in se podpiše, nato pa jo izroči vodji izmene, ki obvesti dežurnega preiskovalnega sodnika. Vrhovno sodišče ugotavlja, da na sodiščih ni tehnično zagotovljeno (čeprav je abstraktno že predvideno) vlaganje vlog po elektronski poti niti oddaja vlog v sodne nabiralnike. Zagovornica osumljenega B.C. v izjavi na poročilo Okrožnega sodišča v Mariboru zanika poznavanje prakse, da se vloge namenjene sodišču neposredno sprejemajo na vhodu zaporov. Pri tem ni razvidno, da je bila ta praksa objavljena na način, da se naslovniki z njo lahko vnaprej seznanijo, v pravnem pouku prvostopenjskega sklepa pa je zapisano, da se pritožba lahko vloži „pri preiskovalnem sodniku“ (priprti pa jo lahko izroči upravi zaporov – četrti odstavek 87. člena ZKP). V tej zadevi je glede na čas oddaje priporočene pošiljke (sobota 3.4.2010 ob 8.45 uri) zagovornica sestavila pritožbo zoper sklep o priporu znotraj roka iz četrtega odstavka 202. člena ZKP. Ob upoštevanju navedenih okoliščin konkretne zadeve ni mogoče zaključiti, da je bila možnost sprejemanja vlog pri sodišču v teku pritožbenega roka organizirana na jasen in predvidljiv način oziroma na način, s katerim je bila zagovornica nedvomno seznanjena. To pomeni, da v obravnavani zadevi ni mogoče ugotoviti, da je bila zagovornici osumljenega B.C. zagotovljena učinkovita pravica do pritožbe oziroma da je bila osumljencu zagotovljena pravica, da se brani z zagovornikom (2. alineja 29. člena Ustave).

12Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče zahtevi zagovornice osumljenega B.C. za varstvo zakonitosti ugodilo in razveljavilo sklep senata Okrožnega sodišča v Mariboru Ks 28155/2010 z dne 7.4.2010, s katerim je bila pritožba zagovornice kot prepozna zavržena, ter zadevo vrnilo v novo odločanje (prvi odstavek 426. člena ZKP).