VSRS Sklep X Ips 183/2013

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, IV U 282/2011-5 z dne 2. 4. 2013, se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino (v nadaljevanju revidentka) tožbo zoper sklep tožene stranke, št. Su Np 57/2011 z dne 25. 11. 2011. Z navedenim sklepom je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 5. člena in drugega odstavka 6. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO) zavrgla tožničino nadzorstveno pritožbo z dne 16. 11. 2011. Ugotovila je, da nadzorstvena pritožba ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO.

2Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Strinja se z razlogi, s katerimi je tožena stranka utemeljila svojo odločitev, in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS).

3Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revidentka vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Pri Okrožnem sodišču v Celju je dne 16. 11. 2011 vložila nadzorstveno pritožbo, ker do dneva vložitve nadzorstvene pritožbe to sodišče, v pravdni zadevi P 435/2010, ni razpisalo niti prvega naroka za glavno obravnavo, čeprav je od vložitve tožbe v tej zadevi (3. 6. 2010) poteklo že več kot eno leto. Pospešitev postopka je urgirala in vložila dve prošnji za razpis glavne obravnave, vendar ji je tožena stranka na njene vloge vedno odgovorilo s pojasnilom, da se po merilih iz Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) zadeva ne ocenjuje kot prednostna in da po določbah Sodnega reda še ni prišla na vrsto za obravnavanje. Odločitev sodišča prve stopnje in tožene stranke je napačna. Če je bilo ugotovljeno, da sodišče ne odlaša nepotrebno z odločanjem v zadevi, bi morala biti nadzorstvena pritožba kot neutemeljena zavrnjena (peti odstavek 6. člena ZVPSBNO). Opozarja na neenotno prakso sodišč, ko ta odločajo o nadzorstvenih pritožbah (Okrajno sodišče v Ljubljani Su Np 219/2009, Su Np 376/2008, Okrožno sodišče v Ljubljani Su Np 123/2008). Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo tako spremeni, da sklep Okrožnega sodišča v Celju Su Np 57/2011 z dne 25. 11. 2011 odpravi in nadzorstveno pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Odloči naj tudi, da je tožena stranka dolžna revidentki vrniti vse stroške s pripadajočimi obrestmi. Prosi, da se jo v tem postopku oprosti plačila sodnih taks.

4Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5Revizija ni utemeljena.

6Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi izpolnjen uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje: „na kakšen način oziroma s kakšnimi trditvami in dokazi mora stranka dokazati in izkazati namerno zavlačevanje samega postopka s strani sodišča.“

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8ZVPSBNO, ki ureja poseben postopek za zagotavljanje (varstvo) pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, v drugem odstavku 6. člena določa, da predsednik sodišča s sklepom zavrže nadzorstveno pritožbo, če ta ne vsebuje obveznih sestavin iz drugega odstavka 5. člena tega zakona. V 5. alineji drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO je določeno, da mora nadzorstvena pritožba za potrebe odločanja o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vsebovati navedbo okoliščin ali drugih podatkov v zvezi z zadevo, ki izkazujejo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem. Zoper sklep o zavrženju nadzorstvene pritožbe ni dovoljena pritožba (drugi stavek drugega odstavka 6. člena ZVPSBNO). V prvem odstavku 6. člena pa ZVPSBNO določa, da predsednik sodišča nadzorstveno pritožbo s sklepom zavrne, če je ta glede na časovni potek reševanja zadeve, ki je navedena v nadzorstveni pritožbi, očitno neutemeljena. Če predsednik sodišča zavrne nadzorstveno pritožbo, lahko stranka pri sodišču, ki obravnava zadevo, vloži rokovni predlog iz razloga po prvem odstavku 5. člena tega zakona ZVPSBNO (prvi odstavek 8. člena).

9V obravnavani zadevi je tožena stranka zavrgla nadzorstveno pritožbo na podlagi drugega odstavka 6. člena ZVPSBNO. Zoper sklep o zavrženju nadzorstvene pritožbe je revidentka sprožila upravni spor.

10Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v obravnavani zadevi sprejelo pristojnost za odločanje v upravnem sporu, čeprav ta v ZVPSBNO ni izrecno predvidena. Revidentka s tožbo izpodbija sklep tožene stranke, s katerim je bil postopek odločanja o vloženi nadzorstveni pritožbi končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1), sklep pa je tudi dokončen, saj pritožba zoper tak sklep skladno z ZVPSBNO ni dovoljena (drugi stavek drugega odstavka 6. člena). Čeprav gre v tem primeru po vsebini zadeve za procesno odločitev lahko izpodbijani akt posega v revidentkin pravni položaj oziroma v njene pravice, zato je zoper tak akt treba zagotoviti možnost samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu. Stranka namreč ob taki odločbi ne more vložiti rokovnega predloga kot posebnega pravnega sredstva po ZVPSBNO, oziroma nima drugega pravnega sredstva po drugih predpisih, le sodno varstvo v upravnem sporu po 5. členu ZUS-1.

11Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je tožena stranka zavrgla nadzorstveno pritožbo, ker ta po njeni presoji za potrebe odločanja o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni vsebovala vseh procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavanje (drugi odstavek 5. člena ZVPSBNO). Sodišče prve stopnje, ki se je na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicevalo na razloge izpodbijanega sklepa, pa je pri odločanju v upravnem sporu prezrlo, da je tožena stranka utemeljevala svojo (procesno) odločitev z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve, kar pomeni, da je izrek odločitve v nasprotju z obrazložitvijo. Ker nasprotij med izrekom in razlogi za odločitev sodišče prve stopnje ni odpravilo, je glede na to, da je pritrdilo odločitvi tožene stranke in se strinjalo z razlogi za takšno odločitev, samo zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, saj je tako tudi izrek izpodbijane sodbe v nasprotju razlogi sodbe. Takšne sodbe pa po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče preizkusiti.

12Glede na navedeno je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedene pomanjkljivosti.

13Glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks Vrhovno sodišče pojasnjuje, da o takšnem predlogu odloča sodišče prve stopnje.

K II. točki izreka:

14Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1