VSL Sklep I Cp 2599/2017

I. Pritožbam se ugodi in se izpodbijani sklepi razveljavijo.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanimi sklepi zavrnilo predloge tožnikov za oprostitev plačila sodnih taks, s sklepoma 26. 4. 2017 in 28. 4. 2017 pa je šesti tožnici, sedmemu tožniku in dvanajstemu tožniku dovolilo obročno odplačilo sodnih taks.

2Zoper sklepe se v ločenih pritožbah pritožujejo tožniki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Pritožniki v (identičnih) pritožbah v bistvenem navajajo, da vlagajo predmetno tožbo primarno zoper prvo toženo stranko na podlagi 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1), ki je po odločitvi Ustavnega sodišča (odločba U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016) v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je v 4. točki izreka navedene odločbe odločilo, da se prekinejo postopki, ki se vodijo na njegovi podlagi, do odprave protiustavnosti 350.a člena ZBan-1. Sodišče prve stopnje bi zato moralo slediti predlogu tožnikov in postopek prekiniti z dnem vložitve tožbe, v času prekinitve pa skladno z 207. členom ZPP ne bi smelo voditi postopka in odločati o obveznosti plačila sodnih taks. Izpodbijani sklepi so obremenjeni tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodišče ni opredelilo do zatrjevane protiustavnosti določb Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

Pritožniki predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijane sklepe razveljavi in ugotovi, da je postopek na podlagi 6. točke 205. člena ZPP prekinjen, podrejeno, da samo odloči o predlogu tožnikov za oprostitev plačila sodne takse tako, da jim ugodi v celoti ali v bistveno večjem deležu oziroma da prekine postopek in vloži zahtevo za oceno ustavnosti določb ZST-1, podrejeno, da se jim plačilo sodne takse odloži do pravnomočne odločitve v zadevi, vse s stroškovno posledico.

3Pritožbe so utemeljene.

4Pritožniki so vložili dne 16. 12. 2016 tožbo na Okrožno sodišče v Ljubljani, s katero kot bivši imetniki podrejenih obveznic z oznako ... zahtevajo nadomestilo za škodo, ki so jo utrpeli zaradi odločbe prve toženke o izrednih ukrepih št. 24.20-021-13-010 z dne 17. 12. 2013, na podlagi katere je prišlo do izbrisa navedenih obveznic. Odškodnino primarno vtožujejo od prve toženke, če sodišče takšnemu zahtevku ne bi ugodilo, pa podrejeno isti zahtevek uveljavljajo zoper drugotoženko (192. člen ZPP).

5Tožniki tožbeni zahtevek zoper prvotoženko primarno opirajo na prvi odstavek 350.a člen ZBan-1 v zvezi z 265. členom Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (v nadaljevanju ZRPPB)¹, podrejeno pa na 26. člen Ustave. Tožbeni zahtevek zoper drugotoženko temeljijo na pravilih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti.

6Tožniki so hkrati z vložitvijo tožbe predlagali, da sodišče postopek prekine z dnem vložitve tožbe ter podali predlog za oprostitev in odlog plačila sodnih taks. Predlog za prekinitev postopka so oprli na 4. točko izreka odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 6. 2016, predlog za oprostitev in odlog plačila sodnih taks pa so utemeljevali s protiustavnostjo 11., 16. in 21. člena ZST-1. Ta naj bi obstajala, ker ZST-1 ne vsebuje specialne ureditve, na podlagi katere bi bilo mogoče imetnike izbrisanih ali kovertiranih kvalificiranih pravic (delno) oprostiti plačila sodnih taks, ne da bi bila izkazana nevarnost občutnega zmanjšanja sredstev preživljanja.

7Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom P 2807/2016-III z dne 18. 1. 2017 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Slednje je s sklepom 21. 3. 2017 pozvalo tožnike, da predloge za oprostitev plačila sodnih taks dopolnijo s potrdili o premoženjskem stanju. Po njihovi predložitvi pa je z izpodbijanimi sklepi njihove predloge zavrnilo, s sklepi z dne 26. 4. 2017 in 28. 4. 2017 pa je šesti tožnici, sedmemu tožniku in dvanajstemu tožniku odobrilo obročno odplačilo sodne takse. Hkrati je tožnikom (razen šesti, sedmemu in dvanajstemu) izdalo plačilne naloge, s katerimi jim je naložilo plačilo sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje.

8Pritožniki utemeljeno grajajo navedeno procesno postopanje sodišča prve stopnje.

9Ustavno sodišče je z odločbo U-I-295/2013 z dne 19. 6. 2016 ugotovilo protiustavnost 350.a člena ZBan-1 in 265. člena ZRPPB (1. in 2. točka izreka), saj zaradi odsotnosti procesnih pravil, ki bi upoštevale šibkejši procesni položaj imetnikov kvalificiranih pravic v odškodninskih pravdah, slednjim ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo. Državnemu zboru je naložilo, da ugotovljeno protiustavnost odpravi v šestih mesecih po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (3. točka izreka), hkrati pa odločilo, da se do odprave protiustavnosti postopki na podlagi prvega odstavka 350.a člena ZBan-1 prekinejo (4. točka izreka).

10Ustavno sodišče lahko poleg odločitve, s katero presodi ustavnost zakona (oziroma ustavnost in zakonitost drugega predpisa), na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) določi način izvršitve svoje odločbe. Po ustaljeni ustavnosodni presoji lahko na tej podlagi sprejme tudi začasno pravno ureditev, po kateri morajo njeni naslovniki (posamezniki ali državni organi) ravnati, vse dokler zakonodajalec z zakonom ne uredi tega vprašanja na enak ali drug ustavno skladen način. Del izreka, s katerim se določi način izvršitve njegove odločbe, ima moč zakonske norme. Na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 40. člena ZUstS lahko torej Ustavno sodišče določeno vprašanje začasno uredi z enako pravno močjo, kot če bi ga uredil zakonodajalec.² Po navedenem 4. točka izreka odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 predstavlja zakonsko podlago, na kateri se postopki po prvem odstavku 350.a člena ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in kovertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo. Ker je bila v predmetni zadevi tožba vložena po sprejemu in objavi navedene ustavne odločbe, je postopek prekinjen z dnem vložitve tožbe.

11Sodišče je torej izpodbijane sklepe izdalo med prekinitvijo postopka, kar predstavlja kršitev drugega odstavka 207. člena ZPP, ki sodišču v času prekinitve postopka prepoveduje opravljanje pravdnih dejanj.

12Ustavno sodišče RS je postopke prekinilo zaradi zagotovitve, da se bodo že vložene in v prihodnosti (a pred uveljavitvijo nove ustavnoskladne ureditve) vložene odškodninske tožbe od začetka, za vse imetnike kvalificiranih pravic obravnavale pod novimi, ustavno skladnimi pogoji, ki jih mora zakonodajalec šele doreči (132. točka obrazložitve). Ustavno sodišče sicer Državnemu zboru ni naložilo, da mora nova ureditev vsebovati tudi specialna pravila o plačilu sodnih taks, vendar to zakonodajalcu ne preprečuje, da posebej in mimo določb ZST-1 uredi tudi ta vidik procesnega položaja imetnikov kvalificiranih pravic. To pomeni, da je kršitev drugega odstavka 207. člena ZPP lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanih sklepov, zato so ti obremenjeni z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). ³

13Pritožbeno sodišče je zato pritožbam ugodilo in izpodbijane sklepe razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).⁴

14Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopek prekiniti in počakati z nadaljnjim obravnavanjem zadeve do odprave protiustavnosti 350.a člena ZBan-1 v zvezi s 265. člen ZRPPB.⁵ Šele po sprejemu ureditve, ki bo celovito uredila sodno varstvo imetnikov izbrisanih ali kovertiranih kvalificiranih pravic v odškodninskih pravdah zoper prvotoženko, bo mogoče odločati o obveznosti tožnikov, da plačajo sodne takse, vključno s presojo ustavnosti zakona, na katerem bo njihova obveznost temeljila. Pritožbeno sodišče se zato zaenkrat ne opredeljuje do pritožbenih navedb o protiustavnosti 11., 16. in 21. člena ZST-1.

15Ob robu pritožbeno sodišče še dodaja, da naj sodišče prve stopnje po sprejemu nove ureditve najprej presodi utemeljenost navedb tožnikov (IV. točka tožbe) o njegovi stvarni (ne)pristojnosti.

16Pritožbeno sodišče je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

¹ Prvi odstavek 350.a člena ZBan-1 je določal, da lahko delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinka odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja, kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen. Po 265. člen ZRPPB se postopki sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije, ki so bile izdane pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po določbah ZBan-1.
² Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS Up-624/11 z dne 3. 7. 2014.
³ Enako VSL sklep I Cp 2442/2017 z dne 11. 1. 2018.
⁴ Pritožbeno sodišče je pri odločanju o pritožbi uporabilo ZPP, ki je veljal pred uveljavitvijo novele ZPP-E (velja od 14. 9. 2017), ker so bili izpodbijani sklepi, s katerim se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdani pred navedenim datum (tretji odstavek 125. člena ZPP-E).
⁵ O zahtevku zoper drugotoženko kot eventualno sospornico bo sodišče prve stopnje lahko odločalo šele, če bo pravnomočno zavrnjen zahtevek zoper prvotoženko, zato prekinitev in njegove posledice učinkujejo tudi zanjo.