VSL Sodba II Cp 1344/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zahtevku za plačilo materialne škode ugodilo do višine 29.510,00 EUR z obrestmi (I. točka izreka), višji zahtevek - v višini 1.164,07 EUR z obrestmi - pa zavrnilo (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 2.738,19 EUR (III. točka izreka).

2Toženec je pritožbo vložil po dveh pooblaščencih. V pritožbi, ki jo je vložil po odvetniku D. R., uveljavlja vse tri s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek v celoti zavrnjen, podredno pa razveljavitev sodbe v ugodilnem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Vztraja, da letala ni pilotiral toženec. Iz Poročila ODT to dejstvo ne izhaja. Letalo je pilotiral J. P., toženec pa je bil sopotnik. Toženec bi bil odškodninsko odgovoren lahko le v primeru, da bi podpisal posebno izjavo o odgovornosti. J. P. bi moral toženca seznaniti glede zavarovanja, če je bil s strani tožnika o tem sploh obveščen. Toženec ni vedel, da letalo ni zavarovano. Toženec je bil res vpisan v plan letenja, ni pa bil vpisan v operativni dnevnik letenja, saj je bil tam vpisan J. P. Nato pa je nekdo naknadno vpisal toženca; brez njegove vednosti. Zato je bil predlagan izvedenec za preiskavo pisanj. Tudi iz zadnjega sedeža je J. P. lahko pilotiral. Sam je izpovedal, da je pilotiral, da je določal potek letenja, da je aktivno upravljal letalo, da sta s tožencem najmanj desetkrat imela primopredajo komand, pa tudi, da je sam parkiral v krošnjo. Protipravnost toženčevega ravnanja ni ugotovljena. Vzrok za škodni dogodek ne izvira iz toženčeve sfere, kot je napačno ugotovilo sodišče z navajanjem: da je bil v časovni stiski zaradi obnovitve licence, da je bil utrujen, da je popival. Vse to ne drži. Bil je v ustreznem psiho fizičnem stanju, kar potrjuje izpoved R. E. Toženčeva starost pri tem ni pomembna. Vzrok za škodni dogodek je zračna luknja, v katero je zapeljalo letalo in bilo zato izven nadzora. Inšpektor za reševanje letalskih nesreč R. R. je izpovedal, da gre za klasično nesrečo zaradi nenadne spremembe vremenskih razmer in da je tuja krivda za nesrečo izključena. To pomeni, da je bil vzrok za nesrečo izven sfere tožene stranke. Razpravljajoča sodnica bi morala biti izločena, ker je pred prvim narokom in pred izvedbo dokaznega postopka izdelala osnutek sodbe. Že pred začetkom sojenja je torej imela izoblikovano stališče o toženčevi krivdi. Od vrednosti letala bi se morala odšteti vrednost rešenih delov. Da je vrednost letala bistveno nižja od v postopku uveljavljane, je tožena stranka želela dokazovati s poizvedbami pri A. o plačani kupnini za kupljeno istovrstno letalo. Dokaz ni bil izveden, zato je podana absolutna bistvena kršitev postopka. R. R. je izpovedal, da iz fotografij ni razvidno, da bi bilo letalo poškodovano. J. P. je izpovedal, da bi bila škoda manjša, če bi bilo letalo iz krošnje drevesa strokovno reševano.

3V pritožbi, vloženi po odvetnici M. H., pritožnik uveljavlja iste pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe v izpodbijanem delu (I. in III. točki izreka) tako, da bo zahtevek v celoti zavrnjen, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Za primer razveljavitve predlaga obravnavanje pred drugim sodnikom. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Opozarja, da sodišče ni navedlo konkretnih okoliščin, zaradi katerih šteje, da je jadralno letenje nevarna dejavnost. Sodba je zato pomanjkljiva in se ne da preizkusiti. Trdi, da toženec ni bil edini, ki je v času nezgode pilotiral jadralno letalo. Jadranje v ugotovljenih okoliščinah ne predstavlja kakršnegakoli tveganja, zato je napačen zaključek, da gre za nevarno dejavnost. Ugotovljena bi morala biti toženčeva krivdna odgovornost. Ne soglaša, da je šlo za najem letala. Najem letala je zanikal toženec, smiselno pa so ga zanikali tudi vodja poletov J. K., J. P. in M. G. V nasprotju z izvedenimi dokazi je zaključek, da je J. K. nastopal v vlogi posrednika med najemodajalcem in najemnikom. Pogodba ni bila v pisni obliki in ni bila realizirana. Toženec letala ni najel in ni bil aktivni pilot. Toženec se ni vpisal v operativni dnevnik letenja. Vpisal ga je J. P. po opravljenem letu. Toženec se je vpisal in podpisal le v dnevni plan letenja, kar pomeni zgolj vpisano prisotnost, ne pomeni pa potrditve aktivnega pilotiranja. Opozarja na J. P. izpoved, da sta s tožencem izmenjaje pilotirala. J. K. je izpovedal o J. P. vlogi kontrole letenja. J. P. je izpovedal, da s toženčevim letenjem ni bilo nič narobe. J. P. je pilotiral tik pred pristankom na drevesu. J. P. krivde sodišče ni ugotavljalo. Ni upoštevano, da toženec letala pred vzletom ni pregledal in da je J. P. v letalo sedel pred tožencem. Moralo bi biti ugotovljeno, kdo je dejansko pilotiral. Predpisi zgolj formalno določajo, da je aktivni pilot tisti, ki sedi predaj. J. P. je bil v dejanski funkciji inštruktorja (brez formalne licence). Tudi sopotnik na zadnjem sedežu letala ima možnost upravljati letalo. J. P. je toženca usmeril na teren, kjer se je zgodila nesreča. J. P. je bil ob koncu letanja že utrujen, kar je potrdil J. K., ki mu je to povedal J. P. Vzrok za nesrečo je lahko tudi to, da sta se toženec in J. P. pri upravljanju letala zanašala drug na drugega. O toženčevi utrujenosti v spisu ni podatkov. Sodišče je utrujenost ugotovilo na podlagi izpovedi priče D. V. Č. Izpoved D. V. Č. je neprepričljiva, ker priča ni vedela povedati, kaj je toženec kritične noči delal na letališču v L. in s kom je bil. Priča J. J. toženca kritične noči na zabavi ni videla, zato je drugačno povzemanje njene izjave kršitev 15. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Sodišče bi o tem moralo zaslišati pričo M. J., pa zaslišanja ni izvedlo. Izjave, ki jo je M. J. podal, sodišče ni presojalo, zato je sodba v tem delu pomanjkljiva. Pričam zastavljena vprašanja glede toženčeve prisotnosti na letališču v L. so bila sugestibilna. Toženec alkoholnih pijač ne pije. Tudi če bi bil na letališču v L., bi se do leta, ki je bil ob 15.30 uri, lahko naspal in spočil. Toženec je v dobri kondiciji. Aktivno se je tedaj vozil z motorjem. Nobena od prič ni izpovedala o toženčevi utrujenosti. Vsakodnevno letenje je za jadralce nekaj običajnega. Sodni izvedenec A. G. ni pristojen za ugotavljanje toženčeve psihofizične sposobnosti. Kaj naj bi bilo toženčevo nepravilno ravnanje, v sodbi ni pojasnjeno. Funkcija J. P., ki je let usmeril na kraj, kjer se je zgodila nesreča, je povsem zanemarjena. On je bil kot poznavalec B. terena določen, da bo spremljevalec oz. pilot. Letenje blizu hriba je za razmere v B. nekaj povsem normalnega. Letenje je odvisno od vremenskih razmer. Kljub stabilnemu vremenu lahko na konkretnem območju pride do drugačnega oblikovanja zračnih mas, drugačne mikroklime. V poročilu PU o nesreči je zapisano, da je letalo zapeljalo v zračno luknjo, potonilo in izgubilo 200 m višine. Gre za povsem normalen pojav, ki ga ni bilo mogoče predvideti. To pomeni, da je šlo za višjo silo. Izven-letališki pristanek je nekaj običajnega. Tako je izpovedal tudi R. R. Izkazan je ekskulpacijski razlog iz 153. čl. Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Toženec škode tudi v smislu 240. čl. OZ ni mogel predvideti in se ji izogniti. Škoda je nastala brez toženčeve krivde. Toženec je ravnal skrbno; nesreče ni mogel preprečiti in se ji izogniti. Letalo bi moralo biti zavarovano, saj so se z njim opravljali komercialni leti in se je s tem služilo. Tožnik je služil na črno. Ni povsem jasno, za kakšne namene je toženec plačal 15,00 EUR. Neutemeljeno je bil zavrnjen dokazni predlog s poizvedbami o ceni letala, ki je bilo kupljeno v A. L. Za presojo vrednosti letala ni pomemben dejanski vložek, ampak cena, za katero se letalo lahko proda. J. P. je izpovedal, da letalo na drevesu še ni bilo poškodovano tako, kot je bilo po reševanju. Izvedenec G. je pri ocenjevanju vrednosti letala nekritično sledil cenitvi F. K. Za škodo, ki je nastala pri reševanju letala z drevesa, toženec ne more biti odgovoren, saj na reševanje ni imel vpliva. Dejansko stanje je ostalo nerazčiščeno. Tožencu je bila odvzeta možnost, da postavlja vprašanja in komentira izjave prič. V sodno dvorano je bil poklican celo varnostnik. Toženec je moral predlagati izločitev sodnice, ki je imela že pred začetkom sojenja izoblikovano stališče o toženčevi odgovornosti.

4Tožeča stranka je na - po obeh pooblaščencih - vloženo pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka

5Pritožba ni utemeljena.

6Da je bil v času nesreče toženec vodja zrakoplova - aktivni pilot jadralnega letala B., je prvostopenjsko sodišče ugotovilo in argumentiralo v 17. do 19. točki obrazložitve. Svojo ugotovitev je oprlo na listine (jadralno štartno listo, dnevni plan letenja, operativni dnevnik zrakoplova) in izpovedi toženca ter prič. V listinah je bil toženec vpisan kot aktivni pilot. Priče in toženec so potrdili, da je sedel na sprednjem sedežu, ki je namenjen pilotu - upravljavcu letala. Aparature za upravljanje so tudi pred zadnjim sedežem, vendar namenjene izključno inštruktorju letenja v primeru usposabljanja pilota. Toženčev sopotnik J. P. ni bil inštruktor letenja. Toženec je policistu D. K. po nezgodi povedal, da je pilotiral letalo. Toženec je zbiral ure letenja zaradi podaljšanja pilotskega dovoljenje, ki se mu je izteklo 27. 6. 2013, torej neposredno po jadralnem poletu 16. 6. 2013, ki se je zaključil s pristankom na drevesu v hribu J. Res je, kar izpostavlja pritožba, da je J. P. iz zadnjega sedeža lahko pilotiral, ni pa izkazano, da bi brez dogovora ali v nasprotju s predpisi to počel. Tik pred pristankom letala na drevesu je J. P. posegel v upravljanje letala, ker je bilo to nujno, saj je letalo letelo direktno v hrib J. Ravnal je pravilno, saj je s tem preprečil čelno trčenje v hrib, kar bi imelo bistveno težje posledice od tistih, ki so nastale. Izvedenec je potrdil, da je bila intervencija, kakršno je izvedel J. P., v opisanih okoliščinah pravilna in kakršnekoli soodgovornosti J. P. za škodni dogodek in nastalo škodo ni ugotovil. Sodišče prve stopnje je torej ugotovilo dogajanje v pilotski kabini pred pristankom; neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je zanemarilo vlogo v kabini prisotnega J. P.

7Pritožbena trditev, da je poleg toženca tudi J. P. aktivno pilotiral letalo, ni točna. Prepričljiva je izpoved J. P., da je v dogovoru s tožencem aktivno posegel v komande v začetku letenja, ko je (kot poznavalec krajevnih razmer) letalo dvignil na ustrezno višino, potem pa vse do kritične situacije za poseganje v pilotiranje ni bilo razloga. Toženčeva izpoved, da sta pilotirala oba, pa ni prepričljiva, ker niti na predočitev, da je v letalu le en pilot, dogajanja v pilotski kabini ni podrobneje pojasnil. Pritožbena trditev, da sta toženec in J. P. izmenjaje pilotirala, da sta se zanašala drug na drugega, in tako v določenem trenutku nista bila dovolj pozorna na situacijo, je pritožbena novota. Ta pritožbena trditev je v nasprotju s toženčevimi, v postopku pred sodiščem prve stopnje podanimi trditvami, da je pilotiral izključno J. P.; da je bil J. P. upravljavec letala. J. P. nedovoljenega ali samovoljnega poseganja v toženčevo pilotiranje toženec ni zatrjeval. O kakršnikoli J. P. utrujenosti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo govora, zato je tudi ta pritožbena trditev novota. Ker do nesreče ni prišlo zaradi izbrane trase letenja, pritožba kot J. P. prispevek k nesreči brez potrebe izpostavlja dejstvo, da je J. P. toženca usmeril na teren ob hribu J. Pritožnik tudi sam v pritožbi navaja, da je letenje blizu hriba za B. razmere povsem normalno oz. običajno.

8Pritožbeno sodišče soglaša, da je jadralno letenje nevarna dejavnost, saj je gibanje letala visoko nad tlemi odvisno od vremenskih razmer in termike, ki vedno niso predvidljivi in obvladljivi pojavi, zato tudi škodne posledice ni mogoče predvideti; letala brez lastnega pogona - v sicer redkih nepredvidljivih situacijah - ni mogoče nadzorovati in obvladovati. Tudi ob običajni pazljivosti in pravilni uporabi ter skrbnem vzdrževanju jadralnega letala lahko pride do njegove neobvladljivosti. Ker so v primeru nesreče ogrožena življenja in premoženje večje vrednosti (letalo), obstaja škodna nevarnost, ki presega tako imenovane nevarnosti vsakodnevnega življenja. Ker pa obravnavani škodni dogodek ni posledica teh abstraktnih nevarnosti, zaradi katerih je letenje z jadralnim letalom nevarna dejavnost, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, da je raziskalo vzročno zvezo med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo. Ugotovilo je, da je razlog za škodni dogodek in nastalo škodo človeški dejavnik. V konkretnem primeru se torej ni uresničila preteča abstraktna nevarnost, zaradi katere je jadralno letenje nevarna dejavnost, ampak dejstva izkazujejo drugo pravno relevantno vzročno zvezo. Ker škoda ni nastala kot posledica nevarne dejavnosti, ni vzpostavljena domnevna vzročnost po 149. čl. OZ. Škoda je nastala zaradi toženčevega nepozornega pilotiranja. Do nesreče ne bi prišlo, če bi toženec pilotiral skrbno, pozorno in strokovno, kot je bil z izkušnjami, ki jih ima, sposoben.

9Zaradi svojega ravnanja - nepozornega pilotiranja, usmeritve letala v pobočje J. - toženec po zaključku leta tožniku letala ni vrnil v stanju, v katerem ga je prevzel. Ker toženec letala ni vrnil zaradi poškodbe, ki jo je zakrivil, je nebistveno, ali ga je prevzel na osnovi plačljivega najema (587. čl. OZ) ali brezplačne posodbe (579. čl. OZ). V obeh primerih bi letalo moral vrniti v stanju, v kakršnem ga je prejel oz. v stanju, ki je posledica normalne obrabe (604. čl. in 583. čl. OZ). Na pritožbene navedbe o vrsti pogodbenega razmerja in neobličnosti sklenjene pogodbe zato pritožbeno sodišče ne odgovarja. Jasno pa je, da je bila pogodba realizirana - toženec je jadralno letalo vzel v svojo posest in uporabil za letenje in nepoškodovanega bi moral vrniti. Ker je letalo vrnil poškodovano - v takem stanju, da je bilo brez vrednosti - je tožniku dolžan plačati vrednost letala. Izpolnjene so splošne predpostavke pogodbene odškodninske obveznosti: po dogovorjeni (dovoljeni) uporabi letala ni vrnil v prejšnjem stanju oz. stanju, ki je posledica normalne in skrbne uporabe; tožnik je zato utrpel škodo (zmanjšanje vrednosti svojega premoženja - 132. čl. OZ); obstaja vzročna zveza med toženčevim neskrbnim ravnanjem z letalom in nastalo škodo. Okoliščine, ki bi toženca lahko razbremenile njegove odgovornosti (npr. situacije iz 153. čl. OZ), niso bile ugotovljene.

10Izven-letališki pristanek jadralnega letala, ki nima lastnega pogona, res ni nekaj izrednega, na kar v jadralnem letalstvu ne bi bilo mogoča računati; pristanek v krošnji drevesa in poškodovanje letala pri pristanku pa je že izreden, neobičajen pristanek, katerega riziko je toženec s prevzemom letala v uporabo (z najemom oz. posodbo letala) prevzel. Ker vzrok za zunaj- -letališki pristanek niso bile nepredvidljive vremenske razmere ali kak drug izreden in nepričakovan dogodek, se pritožnik s sklicevanjem na višjo silo in 240. čl. OZ odgovornosti za nastanek škodnega dogodka ne more izogniti.

11Možnost, da bi bile vzrok nesreče vremenske okoliščine (turbulenca oz. zračna luknja, kakor ta vremenski pojav opredeljuje toženec), je izvedenec izključil. Priče, ki so poznavalci vremenskih razmer na B., so vremenske razmere označile za idealne za jadranje. Na osnovi izpovedb in pridobljenih vremenskih podatkov je izvedenec izključil možnost nesreče zaradi turbulence. Niti toženec niti J. P., ki sta bila v letalu, ne omenjata nenadne spremembe višine ali neugodnih vremenskih pojavov. Pritožbeni trditvi o mikroklimi, ki naj bi bila drugačna od idealnih vremenskih pogojev za letenje, ni mogoče slediti, saj je izvedenec to možnost izključil. V poročilu o nesreči omenjena zračna luknja je navedena na osnovi podatkov, ki jih je toženec po nesreči podal policistu D. K. D. K. je potrdil, da je podatek, ki mu ga je dal toženec, zapisal, ker ni strokovnjak na področju letalstva.

12Neresnična je pritožbena trditev, da je bil v operativni dnevnik zrakoplova (listina A 72) vpisan J. P., naknadno pa je nekdo brez toženčeve vednosti kot vodjo letala vpisal toženca. Iz dokumenta kakršnikoli popravki niso vidni. Vpis (pod točko 3 in 4) je izvedel J. P., ker toženec, katerega naloga bi bila vpis opraviti, tega ni storil. J. P. je listino tudi podpisal.

13Priča M. J. je podal pisno izjavo (list. št. 108). Ker nobena od pravdnih strank po prejemu pisne izjave njegovega zaslišanja ni zahtevala, se je sodišče lahko zadovoljilo z branjem izjave in zaslišanja ni bilo dolžno izvesti (šesti odstavek 236.a. čl. ZPP). Pritožnik ne navaja, zakaj bi se moralo sodišče na izjavo te priče sklicevati oz. katero od dejstev je izkazano z izjavo te priče.

14Pritožbeno sodišče soglaša, da je izpoved priče D. V. Č. verodostojna. Priča je prepričljivo pojasnila, da se toženčeve navzočnosti na zabavi do zgodnje jutranje ure (druge ure zjutraj) spomni zato, ker je bil toženec tega dne udeležen v nesreči. Ker J. J. toženca na zabavi ni videla, ampak je izpovedala zgolj o govoricah o toženčevi navzočnosti na zabavi, ima njena izpoved majhno dokazno vrednost. Ker ni bila vprašana in ni izpovedala, od koga je izvedela za toženčevo navzočnosti za zabavi, je možno, da je izpovedala o zaznavi D. V. Č., ki je v dokaznem postopku že upoštevana. Preveč smela je zato prvostopenjska ugotovitev, da je toženčevo prisotnost na zabavi do polnoči potrila tudi J. J. Vendar pa dejstvo, da J. J. toženca na zabavi ni videla, ne dokazuje, da ga tam ni bilo. Ker je razlogov za toženčevo nepozorno upravljanje letala lahko več (ne nujno njegovo psiho-fizično stanje), prvostopenjsko razumevanje izpovedi priče J. J. na rezultat dokaznega postopka ni vplivalo. Očitek kršitve 15. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP zato ni utemeljen. M. J. izjave o toženčevi prisotnosti na zabavi ni podal.

15Razlog za toženčevo nepozorno upravljanje letala¹ je podredne važnosti. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi trditvami: da bi se toženec tudi v primeru udeležbe na zabavi do poleta, ki je bil ob 15.30 uri, že lahko spočil; da je bil v dobri kondiciji; da se je takrat aktivno vozil z motorjem; da se je na dan nesreče v B. pripeljal z motorjem; da njegova takratna starost 63 let na psihofizično kondicijo ni vplivala. Po sodišču prve stopnje ugotovljene okoliščine so zgolj indic o toženčevi slabši psihofizični kondiciji. Ker osebe, s katerimi je bil toženec kritičnega dne v kontaktu, o toženčevi utrujenosti ne izpovedujejo, indic za opredelitev toženčeve slabše psihofizične kondicije ne zadošča. Kljub drugačnemu prvostopenjskemu zaključku o toženčevem psihofizičnem stanju pritožnik drugačne odločitve ne more doseči. Kot že rečeno: razlogov za toženčevo nepozorno upravljanje letala je lahko več. Toženec svojega ravnanja ne opravičuje z okoliščinami, ki bi izključevale njegovo odgovornost (npr. nepričakovana nenadna slabost, izguba zavesti ali kaj podobnega). Zato ugotovitve o toženčevi udeležbi na zabavi v L., ki sicer pojasnjujejo okoliščine škodnega dogodka, niso odločilne.

16Dejstvo, da preiskava letalske nesreče s strani upravnega organa ni bila izvedena, ni pomembno. Vodja sektorja za preiskavo letalskih nesreč in incidentov je odločitev za ne/uvedbo preiskave utemeljil v velikostjo vliva nesreče na varnost v zračnem prometu. Očitno je preiskovalni organ ocenil, da vpliv na splošno varnost v zračnem prometu ni bil tak, da bi bila preiskava potrebna, kar pa toženčeve odgovornosti za škodni dogodek ne izključuje.

17Pravne podlage za stališče, da je predpostavka za toženčevo odgovornost podpisana izjava o odgovornosti, pritožba ne navaja. Splošna pravila pogodbenega in odškodninskega prava take izjave ne predvidevajo. Svojo neodgovornost za škodni dogodek pritožnik utemeljuje s trditvijo, da pred letenjem ni bil seznanjen z ne/zavarovanostjo kaska. Ker ne zatrjuje, da bi seznanjenost z ne/zavarovanostjo jadralnega letala vplivala na njegovo odločitev glede letenja ali česa drugega, kar bi kazalo na njegovo ne/odgovornost za škodo, je sklicevanje na odsotnost kasko zavarovanja brezpredmetno. Ne zatrjuje, da bi bil obravnavni let komercialni let, za primer katerega bi moralo biti letalo po njegovih trditvah zavarovano. Vodja letališča J. K. je izpovedal, da je bilo 15,00 EUR, kolikor je prejel od toženca, namenjeno za pokrivanje stroškov oskrbe letala na letališču.

18Dejstvo, da je razpravljajoča sodnica pred izvedbo dokaznega postopka izdelala osnutek sodbe, v katerem je povzela navedbe strank, iz spornih dejstev sklepala na potreben obseg dokaznega postopka in zbrala materialnopravna določila, ki so podlaga za odločitev, pri pritožniku vzbuja dvom o sodničini nepristranskosti. Njeno izločitev je utemeljeval s 6. točko 70. čl. ZPP. Predsednica sodišča je - kljub temu, da je toženčeve pomisleke v sodničino nepristranskost sprejela z razumevanjem in zapisala tudi, da osnutek sodbe ne sodi v sodni spis - zanikala pomisleke v sodničino nepristranskost in objektivnost. V pritožbi pritožnik meni, da je sodnica ravnala pristransko in da je tožečo stranko očitno favorizirala, vendar očitanega neenakopravnega obravnavanja strank ne argumentira oz. ne pojasni. Ker pritožnik argumentov, s katerimi bi utemeljil sodničino pristranskost in favoriziranje nasprotne stranke, ni navedel, pritožbeno sodišče pa jih ni zaznalo, je že iz tega razloga tudi ta pritožbeni razlog treba zavrniti. Kršitev 6. točke 70. čl. ZPP je namreč relativna kršitev postopka, ki jo mora stranka uveljavljati in njen vpliv na zakonitost in pravilnost odločitve argumentirati.

19Katera od vprašanj glede toženčeve prisotnosti na zabavi naj bi bila sugestibilna, pritožba ne navaja, zato pritožba v tem delu ni preverljiva. Pritožbeno sodišče takih vprašanj ni zaznalo.

20Kršitve postopka zaradi omejevanja pri postavljanju vprašanj pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal, zato njegovi tovrstni trditvi iz pritožbe ni mogoče slediti (prvi odstavek 286. b. čl. ZPP). Sicer pa je ta očitek nekonkretiziran - pritožnik ne navaja katerega vprašanja in komu ni uspel zastaviti. Dejstvo, da je bil v obravnavno dvorano klican varnostnik, ne izkazuje, da toženec vprašanj ni mogel zastavljati.

21Pritožbeno sodišče soglaša, da poizvedbe o ceni letala, ki naj bi ga nabavljal A. L., ni primeren dokaz za ugotavljanje vrednosti v nesreči udeleženega letala. V ustno podanem mnenju je izvedenec pojasnil, da je obravnavano jadralno letalo unikat in k cenitvi ni mogoče pristopiti podobno kot pri tipskih avtomobilih, ki imajo enako stari in enako ohranjeni približno enako vrednost. Pri cenitvi jadralnega letala je treba upoštevati veliko detajlov. Sicer pa je sodni izvedenec, ki je preverjal pred škodnim dogodkom in po njem izvedeno cenitev, upošteval tudi historične prodaje. Seznanjen je bil z nabavno ceno letala in s stroški obvezne predelave ter obnove. Na osnovi vseh teh dejstev je po cenilcu F. K. določeno ceno označil za pravo tržno vrednost jadralnega letala z opremo, ki je v cenitvi F. K. tudi popisana.

22Da bi tožnik za odstranitev letala iz drevesa neustrezno poskrbel, da za odstranitev ne bi najel strokovno usposobljenih ljudi, ali kako drugače prispeval k nastanku škode, toženec ni zatrjeval. Tudi trditev o tem, katere poškodbe letala naj bi bile posledica reševanja iz drevesa, toženec ni podal. Sicer pa je izvedenec (ustno podano mnenje) iz fotografij razbral, da je bilo letalo že na drevesu takó poškodovano, da na njegovo vrednost reševanje ni moglo vplivati: že na drevesu so bili repni deli odlomljeni, kar pomeni tudi poškodovanost trupa; poškodovanost trupa potrjuje tudi zatikanje kabine, ki jo je bilo treba odpreti z nogami; gube na krilu kažejo na poškodbo kril; odbita prednja kapa in odprta kabina pomenita več kot enomesečno (do odstranitve letala iz drevesa) izpostavljenost aparatur vremenskim neprilikam, živalim, žuželkam. Iz fotografij in izpovedi prič je izvedenec lahko ugotovil, da noben del letala po nesreči ni bil direktno uporaben in da je tudi vrednost inštrumentov praktično nič. Letala so konstruirana po principu elastomehanike, kar pomeni, da posamezni nosilni deli obremenitve prenašajo z lastnim raztezanjem in krčenjem, kar ima za posledico utrujenost materiala. Z vizualnim ogledom ni ugotovljivo, ali je posamezen del po trku še dejansko sposoben zagotavljati potrebno nosilnost, saj ni znano, kakšne sile je posamezen del doživel. Pošiljanje v pregled in ponovna certifikacija pri proizvajalcu oz. pooblaščenemu izvajalcu preseže tržno vrednost takšnih delov, zato v primeru takó obsežnih poškodb, kot so izkazane, ni smiselna.

23Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. čl. ZPP).

¹ Sodišče prve stopnje je na osnovi izvedenih dokazov ugotovilo okoliščine, ki so lahko vplivale na toženčevo psihofizično stanje (udeležba na zabavi dan pred nesrečo, letenje na dan pred škodnim dogodkom in vožnja iz B. v R. ter naslednji dan nazaj v B.) in iz teh okoliščin sklepalo na toženčevo neustrezno koncentracijo in posledično na neustrezno pilotiranje tik pred pristankom na drevesu.