UPRS Sodba II U 373/2016-17

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z v uvodu navedeno prvoizpodbijano odločbo je Ministrstvo za notranje zadeve v pritožbenem postopku odpravilo odločbo Upravne enote Maribor, št. 211-209/2016-2 (9300) z dne 19. 4. 2016 in odločilo, da je prvostopni organ dolžan tožniku posredovati en izpisek iz matičnega registra o rojstvu in en izpisek iz matičnega registra. Z navedeno prvostopno odločbo je Upravna enota Maribor zavrnila tožnikovo vlogo za posredovanje večjega števila izpiskov iz matičnega registra o rojstvu in izpiskov iz matičnega registra. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 12. 4. 2016 pri Upravni enoti Maribor podal ustno zahtevo za izdajo 415 izpiskov iz matičnega registra o rojstvu za sebe in 282 izpiskov iz matičnega registra prav tako zase. Upravni organ je presodil, da tožnik tako velikega števila listin dejansko ne potrebuje glede na četrti odstavek 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da si uradna oseba podatke o dejstvih, o katerih vodi evidenco organ, priskrbi po uradni dolžnosti. Izdaja skupaj 697-ih izpiskov bi za upravni organ pomenila izredno velik strošek, razen tega pa bi to posledično pomenilo, da upravni organ ne bi mogel zagotoviti izdaje listin drugim strankam. Upravni organ je tožeči stranki v zadnjem obdobju izdal že več izpiskov iz matičnega registra o rojstvu oziroma izpiskov iz matičnega registra in je zato presodil, da s tem, ko stranki ne bo izdal večjega števila izpiskov, ji zagotovo ne bo onemogočil uveljavitve kakšne druge pravice. Tudi 7. člen ZUP organu nalaga, da skrbi za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo določeno z zakonom ali drugim predpisom. Stranke pa morajo pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem ali drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek (11. člen ZUP). Prvostopni organ zaključuje, da tožnik dejansko ne potrebuje zahtevanih izpiskov, zato je njegovo vlogo z dne 12. 4. 2016 zavrnil.

2Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je odpravil prvostopno odločitev, zaključuje, da je tožnikova zahteva za izdajo enormnega števila izpiskov, to je 415 izpiskov iz matičnega registra o rojstvu in 282 izpiskov iz matičnega registra, zloraba pravice, ki ne more uživati pravnega varstva. Zakon o matičnem registru (v nadaljevanju ZMatR) sicer nima izrecne določbe glede zlorabe pravice do pridobitve izpiskov in potrdil iz matičnega registra, vendar pa splošna prepoved zlorabe pravice izhaja iz ustavnih načel, ki Republiko Slovenijo opredeljujejo kot pravno državo (2. člen Ustave RS). Splošno sprejeto pravno načelo je, da je pravice treba izvrševati v njihovih mejah in v skladu z njihovim namenom. Organ druge stopnje utemeljuje odstopanje od pravice do izdaje izpiskov s ponavljajočimi se vlogami tožnika za izdajo izpiskov (iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo tožniku v zadnjem obdobju že izdanih več izpiskov iz matičnega registra o rojstvu oziroma izpiskov iz matičnega registra) in s številom izpiskov, ki jih zahteva, v primerjavi s številom vseh izpiskov, ki se izdajo na posamezni upravni enoti in na vseh upravnih enotah po posameznih letih. Ob tem je evidentno tudi, da tožnik v pritožbi svoje zahteve ne utemeljuje s konkretizirano potrebo, niti z razlogom kakšne pravice bo z izdajo izpiskov lahko ščitil, iz česar je mogoče utemeljeno sklepati, da tudi s pritožbo ne brani drugih pravic, temveč izključno pravico do izdaje izpiska, ki jo po oceni organa druge stopnje zlorablja. Ob upoštevanju dejstva, da je tožnik podal veljavno zahtevo za izdajo izpiska iz matičnega registra o rojstvu in izpiska iz matičnega registra, pa mu pravice do izdaje izpiskov ni mogoče v celoti odreči, kot je nepravilno odločil organ prve stopnje v izpodbijani odločbi, zato je organ druge stopnje v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka njegove odločbe.

3Z v uvodu navedenim prvostopnim sklepom je prvostopni organ zavrnil tožnikovo zahtevo z dne 31. 5. 2016 za vračilo takse, ki je bila plačana dne 23. 5. 2016, za izdajo izpiska iz matičnega registra v znesku 3,00 EUR. Iz obrazložitve izhaja, da dolžnost plačila upravne takse izhaja iz 1. točke tarifne št. 4 Zakona o upravnih taksah (v nadaljevanju ZUT), po katerem se plača za potrdila izdana iz uradnih evidenc taksa v znesku 3,00 EUR, če ni s to tarifo ali zakonom drugače določeno. Izpiski iz matičnega registra veljajo za potrdila iz uradnih evidenc. Ker tožnik v ustni vlogi za izdajo izpiska iz matičnega registra ni navedel, da bi izpisek potreboval za namene, ki so po ZUT oproščeni plačila takse, je dolžan plačati upravno takso v znesku 3,00 EUR. Ker je tožnikova zahteva za vračilo take za izdajo izpiska iz matičnega registra neutemeljena, jo je prvostopni organ zavrnil.

4Tožnik se je zoper ta sklep pritožil, Ministrstvo za notranje zadeve pa je kot drugostopni organ z njegovo pritožbo zavrnilo. Tudi drugostopni organ ugotavlja, da je tožnik v skladu s taksno tarifo 4 ZUT dolžan plačati takso v višini 3,00 EUR za izpisek iz matičnega registra. Pritožbeni očitek, da organ prve stopnje napačno razlaga 179. člen ZUP in torej ne loči med potrdili in drugimi listinami, zaradi česar meni, da 1. točka tarifne številke 4 ZUT ne velja za izpiske, drugostopni organ zavrača in pojasnjuje, da je treba tako izpiske kot potrdila subsumirati pod splošna pravila o potrdilu vsebovana v ZUP. Iz načina opredelitve oziroma definicije potrdila v ZUP je razvidno, da je imel zakonodajalec namen v posplošen pojem potrdila zajeti tako potrdila, kot tudi izpiske, certifikate in druge listine, saj gre za vsebinsko enake akte, pri katerih je bistveno to, da so izdani v skladu s podatki iz uradne evidence, tako izdani dokumenti pa imajo dokazno moč javne listine. Glede na to je drugostopni organ pritožbo zavrnil.

5Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da je izpiske zahtevala zase v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZMatR in iz tega sledi, da je njena zahteva upravičena, zato ji je upravna enota dolžna izdati izpiske. Pri tem se sklicuje na 2. člen Ustave, po katerem je Slovenija pravna in socialna država. Dodaja, da imajo izpiski dokazno moč javnih listin, to pa ne pomeni, da se morajo uporabljati izključno znotraj sistema javne uprave. 28. člen ZMatR matičarju nalaga, da izda izpiske na veljavno zahtevo stranke, kar pomeni, da je upravna enota dolžna izdati izpiske v zahtevanem številu. Definicija javne listine nikjer ne določa, da bi se morala uporabljati predvsem za uveljavljanje pravic na različnih področjih. Javne listine se lahko uporabljajo za kakršenkoli namen. Tožeča stranka toženi stranki ni podala utemeljitve, zakaj potrebuje zahtevane izpiske, saj je k temu ne zavezuje noben zakon.

6Glede drugo izpodbijanega akta, to je sklepa o zavrnitvi zahteve za vračilo upravne takse pa tožeča stranka navaja, da sta po njenem mnenju potrdilo in izpisek dve različni stvari. Pri tem našteva več določb ZUP, ki ločeno navajajo potrdila in izpiske oziroma potrdila in druge listine, med katerimi so izpiski. Ker tarifna št. 4 ZUT govori le o potrdilih, tožeča stranka meni, da ni dolžna plačati upravne takse. Sklicuje se še na SSKJ in predlaga, da sodišče odloči tako, da toženi stranki naloži, da tožeči stranki v roku 15 dni po izdaji sodbe izroči vse zahtevane izpiske ter da tožeči stranki vrne takso v višini 3,00 EUR skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Razen tega mora tožena stranka tožeči stranki v roku 8 dni povrniti stroške v zvezi z neuspešnim pridobivanjem zahtevanih izpiskov v pavšalnem znesku 33,00 EUR, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

7Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanih aktih iz razlogov, ki so v njih navedeni in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8Tožba ni utemeljena.

Glede izpodbijanja odločbe Ministrstva za notranje zadeve št. 211-72/2016/2 (1322-09) z dne 8. 8. 2016:

9Tožeča stranka svojo zahtevo utemeljuje na določbi 28. člena ZMatR, po kateri se izpiski in potrdila iz matičnega registra izdajajo na zahtevo posameznika, na zahtevo katerega se vpis nanaša, na zahtevo drugih oseb pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali zakonsko pooblastilo (prvi odstavek 28. člena ZMatR).

10Tudi ZUP v 179. členu določa, da državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil izdajajo potrdila in druge listine (izpiske, certifikate itd.) o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco. Za uradno evidenco se šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. Potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vidi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine. Potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, se izdajo stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v 15 dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno. Če organ zavrne zahtevo za izdajo potrdila oziroma druge listine, mora izdati o tem posebno odločbo.

11Izpiski iz matičnega registra vsebujejo zadnje podatke, ki so bili vpisani do izdaje izpiska. Izpisek ali potrdilo iz matičnega registra lahko izda pristojni organ, ki prejme vlogo, ne glede na to, kateri organ je vpis opravil. Zaradi uveljavljanja pravic iz različnih pravnih naslovov, lahko matičar na zahtevo stranke izda izpisek iz matičnega registra z vsemi vpisanimi spremembami osebnega stanja. Potrdila, ki se izdajajo na podlagi matičnega registra, vsebujejo vse podatke, vpisane v matičnem registru ali podatke o posameznih vpisanih dejstvih. Oblike in vsebino izpiska iz matičnega registra predpiše minister, pristojen za upravne notranje zadeve (23. člen ZMatR).

12Določbi 28. člena ZMatR in 179. člena ZUP predstavljata materialnopravno podlago za izdajo izpiskov in potrdil iz uradnih evidenc, v obravnavani zadevi iz matičnega registra, dejanska podlaga za tako izdajo pa je zahteva stranke. Ti določbi sami po sebi sicer ne zahtevata, da stranka izkaže razloge, iz katerih to listino potrebuje, vendar se sodišče strinja s prvostopnim in drugostopnim organom, da je treba pri tem upoštevati dejanske okoliščine konkretne zadeve. Iz teh pa izhaja, da tožeča stranka v obravnavani zadevi zase zahteva izdajo 415 izpiskov iz matičnega registra o rojstvu in 282 izpiskov iz matičnega registra, to je skupno 697 izpiskov. Evidentno in na prvi pogled očitno je, da gre za nesorazmerno visoko število izpiskov, ki jih tožeča stranka zahteva, tudi če pri tem ne upoštevamo, kar izhaja iz upravnih aktov, da je tožeča stranka že pred tem zahtevala več teh izpiskov, konkretna številka sicer ni navedena.

13Izkustveno sprejemljiv je zaključek upravnih organov, da izdaja tolikšnega števila izpiskov pomeni za upravni organ veliko obremenitev, ki vpliva na njegovo poslovanje do drugih udeležencev v upravnih postopkih oziroma drugih strank. Tožeča stranka razloga, zakaj potrebuje tolikšno število izpiskov iz matičnega registra, ni pojasnila. Res ji tega nasploh in v običajnih okoliščinah ni treba pojasnjevati, kot to navaja tožba. A izdaja 697 izpiskov iz matičnega registra niso običajne okoliščine. Izkustveno si ni mogoče zamisliti situacije, v kateri bi oseba potrebovala tolikšno število izpiskov, tožeča stranka pa razlage za to ni podala. Glede na to, se sodišče strinja s stališčem upravnih organov, da zahteva za izdajo tolikšnega števila izpiskov iz matičnega registra pomeni zlorabo pravice, glede na 11. člen ZUP, ki strankam nalaga, da pošteno uporabljajo pravice, ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni in ne na škodo drugih (prvi odstavek 7. člena ZUP). Po obrazloženem je tudi po presoji sodišča odločitev organa druge stopnje, ki je odločil, da je prvostopni organ dolžan tožniku posredovati en izpisek iz matičnega registra o rojstvu in en izpisek iz matičnega registra, v presežku pa potrdil prvostopno odločitev, da se tožnikova zahteva zavrne, pravilna, zato je sodišče tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

Glede izpodbijanja sklepa Upravne enote Maribor, št. 426-22/2016-3 (9300) z dne 13. 6. 2016 v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 211-83/2016/2 (1322-09) z dne 25. 8. 2016:

14Po presoji sodišča pa je pravilna tudi odločitev o tem, da se tožnikova zahteva za vračilo preveč plačane takse za izdajo izpiska iz matičnega registra zavrne. Plačevanje upravnih taks za dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah pri upravnih organih ureja ZUT. Takse se plačujejo samo za tiste dokumente in dejanja, ki jih določa taksna tarifa tega zakona (drugi odstavek 1. člena ZUT). Če ni v tarifi drugače določeno, nastane taksna obveznost za upravna dejanja takrat, ko se vloži vloga, naj se opravi (3. točka prvega odstavka 5. člena ZUT).

15Pravico do vračila vse ali preveč plačane takse ima, kdor je plačal takso, ki je ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso v višjem znesku, kot je predpisana, ali je plačal takso za dokument ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali opravil, ali za pritožbo ali drugo pravno sredstvo, ki mu je organ ugodil (prvi odstavek 17. člena ZUT). O vračilu takse odloča organ, ki vodi upravni postopek ali opravi dejanje ali izda dokumente predvidene v taksni tarifi. O vračilu takse odloči organ s sklepom (tretji in četrti odstavek 18. člena ZUT). Zoper sklep o vračilu takse je dovoljena pritožba, o kateri odloči organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi zoper akt, za katerega je določena taksa (šesti odstavek 18. člena ZUT).

16Trditev tožeče stranke je, da tarifna št. 4 ZUT govori samo o upravni taksi za potrdila, zato je tožeča stranka za izpisek ni dolžna plačati in iz tega razloga zahteva vračilo. Po presoji sodišča temu ni mogoče pritrditi. Res ZUP in ZMatR govorita o potrdilih in izpiskih iz uradnih evidenc, pri tem pa ni nobenega dvoma, da gre v obeh primerih za potrdila in druge listine (izpiske, certifikate itd.) o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca (179. člen ZUP).

17Za odločitev je bistveno, kot ugotavljata tudi upravna organa, da gre za listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, pa naj se ta dejstva potrdijo s potrdilom o tem, da je neko dejstvo vpisano v uradno evidenco, ali pa se o tem izda izpis iz uradne evidence, v katerem je navedeno, kar je v evidenco vpisano.

18Pri razlagi tar. št. 4 ZUT tako ni mogoče uporabiti samo skrajno ozke jezikovne razlage, kot se zavzema tožeča stranka, ampak je treba pri tem izhajati tudi iz teleološke razlage, po kateri pa za razlikovanje med enim in drugim ni razloga. Namen takšne zakonske določbe je, da se izdano javno listino o podatkih iz uradnih evidenc plača taksa, zato je le-to dolžna plačati tudi tožeča stranka za izdani izpisek iz matičnega registra. Glede na to je bila njena zahteva za vračilo plačane takse pravilno zavrnjena.

19Po obrazloženem je sodišče tudi v tem delu tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

O stroških:

20Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.