17. člen ZUT
Pravico do vračila vse ali preveč plačane takse ima, kdor je plačal takso, ki je ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso v višjem znesku, kot je predpisana, ali je plačal takso za dokument ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali opravil, ali za pritožbo ali drugo pravno sredstvo, ki mu je organ ugodil. Kdor je plačal takso za vlogo in takso za dejanje ali dokument, ki ga organ iz kakršnihkolih vzrokov ni opravil ali izdal, ne more zahtevati vračila takse za vlogo, s katero je zahteval, naj se dejanje opravi ali dokument izda. Ne glede na prvi odstavek tega člena, taksni zavezanec, ki je plačal takso za dokument ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali opravil, ker je bil postopek ustavljen na zahtevo ali z opustitvijo ali opravo kakšnega dejanja taksnega zavezanca, potem ko je bil izveden že celotni ugotovitveni postopek, ne more zahtevati vračila takse za ta dokument ali dejanje.
- UPRS Sodba II U 233/2018-48Upravno sodišče RS · 2022
Po prvem odstavku 114. člena ZUP se o stroških postopka, ko gre za stranke z nasprotujočimi interesi, odloča glede na uspeh v postopku.
- UPRS sodba I U 955/2016Upravno sodišče RS · 2017
Ob presoji organa, da javni interes obstoji tudi po umiku zahteve stranke, se načelo dispozitivnosti umakne upoštevanju javnega interesa, kar določba tretjega odstavka 135. člena ZUP omogoča. Pri obravnavani situaciji je, glede na navedene procesne in materialne določbe ZPOmK-1, ugotoviti, da je nadaljevanje postopka na podlagi tretjega odstavka 135. člena ZUP mogoče. Možnost, da se na podlagi ZPOmK-1 začne postopek presoje koncentracije na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti, se po mnenju sodišča izkazuje kot podlaga, da se določba tretjega odstavka 135. člena ZUP uporabi. S tem, ko je toženka odločila, da se postopek presoje koncentracije A. in B. nadaljuje, pogoj iz drugega odstavka 12.o člena ZPOmK-1 ni bil izpolnjen. Z izdajo izpodbijanega akta postopek presoje koncentracije ni bil končan, temveč se je nadaljeval. Tretji odstavek 12.i člena ZPOmK-1 določa, da direktor izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti Agencije, razen če ni za izdajo pristojen senat. Izpodbijani sklep je torej izdala pristojna oseba. Ni slediti ugovoru, da podpisani v.d. direktorja nima veljavnega pooblastila za odločanje v konkretni zadevi, ker lahko opravlja zgolj po
- VSRS Sodba X Ips 260/2014Vrhovno sodišče RS · 2016
Če je oseba imetnik dovoljenja, je na njegovi podlagi in pod pogoji, ki jih določa, upravičena do oprostitve plačila trošarine. Ko je dovoljenje izdano, je presoja, ali je določena oseba oproščena plačila trošarine, povezana le še z vprašanjem vsebine tega dovoljenja, torej (pravnomočnega in dokončnega) upravnega akta, ki imetniku podeljuje konkretna upravičenja in ne (več) z vprašanji razlage in uporabe 44. člena ZTro, razen kolikor gre za vprašanja, ki presegajo okvir izdanega dovoljenja. Izpodbijana odločitev je glede na navedeno materialnopravno pravilna, če je revidentka s svojimi ravnanji presegla okvir dovoljenja, in obratno, če njegovega okvira ni presegla, je naložitev plačila trošarine materialnopravno napačna, ker je trošarina v takem primeru naložena v plačilo v nasprotju s 6. točko 4. člena ZTro, tretjim odstavkom 12. člena ZTro oziroma prvim odstavkom 26. člena ZTro.
Različice besedila: 6Pokaži ▾
- od 13. 5. 2016 · trenutno
- 12. 11. 2010 – 12. 5. 2016
- 24. 12. 2007 – 11. 11. 2010
- 5. 3. 2004 – 23. 12. 2007
- 22. 5. 2002 – 4. 3. 2004
- 19. 5. 2000 – 21. 5. 2002
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 3. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 233/2018-48Upravno sodišče RS · 2. 3. 2022
Po prvem odstavku 114. člena ZUP se o stroških postopka, ko gre za stranke z nasprotujočimi interesi, odloča glede na uspeh v postopku.
- UPRS sodba I U 955/2016Upravno sodišče RS · 14. 2. 2017
Ob presoji organa, da javni interes obstoji tudi po umiku zahteve stranke, se načelo dispozitivnosti umakne upoštevanju javnega interesa, kar določba tretjega odstavka 135. člena ZUP omogoča. Pri obravnavani situaciji je, glede na navedene procesne in materialne določbe ZPOmK-1, ugotoviti, da je nadaljevanje postopka na podlagi tretjega odstavka 135. člena ZUP mogoče. Možnost, da se na podlagi ZPOmK-1 začne postopek presoje koncentracije na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti, se po mnenju sodišča izkazuje kot podlaga, da se določba tretjega odstavka 135. člena ZUP uporabi. S tem, ko je toženka odločila, da se postopek presoje koncentracije A. in B. nadaljuje, pogoj iz drugega odstavka 12.o člena ZPOmK-1 ni bil izpolnjen. Z izdajo izpodbijanega akta postopek presoje koncentracije ni bil končan, temveč se je nadaljeval. Tretji odstavek 12.i člena ZPOmK-1 določa, da direktor izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti Agencije, razen če ni za izdajo pristojen senat. Izpodbijani sklep je torej izdala pristojna oseba. Ni slediti ugovoru, da podpisani v.d. direktorja nima veljavnega pooblastila za odločanje v konkretni zadevi, ker lahko opravlja zgolj po
- VSRS Sodba X Ips 260/2014Vrhovno sodišče RS · 20. 4. 2016besedilo 2010–2016
Če je oseba imetnik dovoljenja, je na njegovi podlagi in pod pogoji, ki jih določa, upravičena do oprostitve plačila trošarine. Ko je dovoljenje izdano, je presoja, ali je določena oseba oproščena plačila trošarine, povezana le še z vprašanjem vsebine tega dovoljenja, torej (pravnomočnega in dokončnega) upravnega akta, ki imetniku podeljuje konkretna upravičenja in ne (več) z vprašanji razlage in uporabe 44. člena ZTro, razen kolikor gre za vprašanja, ki presegajo okvir izdanega dovoljenja. Izpodbijana odločitev je glede na navedeno materialnopravno pravilna, če je revidentka s svojimi ravnanji presegla okvir dovoljenja, in obratno, če njegovega okvira ni presegla, je naložitev plačila trošarine materialnopravno napačna, ker je trošarina v takem primeru naložena v plačilo v nasprotju s 6. točko 4. člena ZTro, tretjim odstavkom 12. člena ZTro oziroma prvim odstavkom 26. člena ZTro.