VSK Sklep CDn 229/2017

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep o vpisu Dn 70572/2017 z dne 3.4.2017.

Zoper sklep se je nasprotni udeleženec pritožil. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Listina, ki je bila podlaga vpisu, ne ustreza pogojem za vpis (8. točka prvega odstavka 40. člena ter 46. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1). Odločba ni pravnomočna, saj se je nanjo udeleženec pritožil. Prav tako lastnik ni zavezanec, to bi moral biti investitor. Odločitev gradbenega inšpektorja je pravno zmotna. Odločitev zato ni skladna z zahtevami iz 9. člena ZZK-1.

Pritožba ni utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen ZZK-1). Vpis dovoli, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva; če listina po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis; če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen; če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jo za posamezno vrsto vpisa določa zakon (148. člen ZZK-1). Prvostopenjsko sodišče je obstoj teh pogojev ugotovilo. V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je sodišče prve stopnje opravilo zaznambo prepovedi po uradni dolžnosti, na podlagi odločbe RS, Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, OE C. z dne 17.3.2017. Gre za zaznambo kot vrsto vpisa, s katerim se opravi vpis pravnih dejstev (v konkretnem primeru prepovedi po 158. členu ZGO-1). Odločba se nanaša na udeleženca in na parcelo, pri kateri je opravljen zemljiškoknjižni vpis, to izhaja iz izreka odločbe. Zemljiškoknjižni postopek je formalen postopek, v tem postopku se presoja le obstoj pogojev za zaznambo nedovoljene gradnje na podlagi obvestilu priložene listine, vprašanja njene pravilnosti pa ni moč načenjati v tem formalnem, izvedbenem zemljiškoknjižnem postopku.

Določba 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki kot podlago za vpis določa dokončnost upravne odločbe, in na katero se sklicuje pritožnik, se nanaša le na listine, ki so podlaga za vknjižbo pravic. Iz 98. člena ZZK-1 (ki se glede zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje smiselno uporablja skladno s 100. a členom ZZK-1) ne izhaja, da je potrebno priložiti pravnomočno oz. dokončno odločbo; določeno je le, da mora sodišče (oz. v tem primeru upravni organ), ki je izdalo odločbo, o tem obvestiti zemljiškoknjižno sodišče in obvestilu priložiti to odločbo. Tudi iz Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) izhaja, da zahteva takojšnje učinkovanje inšpekcijskih ukrepov. Tako npr. 159. člen ZGO-1 nalaga inšpekcijskemu organu, da odločbo s posebnimi prepovedmi iz 158. člena ZGO-1 nemudoma pošlje pristojnemu sodišču zaradi vpisa zaznambe v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah ZGO-1 in po 3. odstavku 146. člena ZGO-1 pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži izvršitve. V ZGO-1 in tudi ne v določbah ZZK-1 ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe.

Pritožbeni razlogi tako niso podani in ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo tistih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).