159. člen ZGO-1-UPB1

Pri objektivnem merilu gre za presojo, ali bo uradna oseba v postopku zagotavljala uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njeno nepristranskost. Ključno merilo, ki ga je v zvezi z objektivnim testom treba uporabiti, je merilo okoliščin, ki narekujejo (opravičljivo) bojazen pristranskosti uradne osebe v konkretni zadevi. V tem pogledu je pomemben tudi vtis, ki si ga ustvari stranka, vendar ta ni nujno odločilen. Odločilno je, da je mogoče bojazen pristranskosti objektivno utemeljiti. V postopkih, ki naj bi glede na svojo vsebino pri inšpektorici vzbudili odklonilni odnos do tožnice, tožnica ni nastopala kot stranka, to je kot oseba, ki bi tožnici kaj očitala in bi bila zato z njo v kakšnem posebnem osebnem razmerju, ki bil lahko zbujal dvom v njeno nepristranskost, temveč je v navedenih postopkih nastopala kot profesionalna pooblaščenka. Ne glede na zaupno razmerje, ki se sicer ustvari med stranko in odvetnikom, pa dejstvo, da je tožnica v navedenih postopkih nastopala kot profesionalna pooblaščenka, ne zbuja dvoma v inšpektoričino nepristranskost. Izvršba, začeta s sklepom o dovolitvi izvršbe, se konča s prisilno izvršitvijo nalož

V zadevi ni sporno, da tožeča stranka objekta, ki je predmet inšpekcijskega nadzora, ni odstranila. Iz upravnega spisa tudi ne izhaja, da bi bil postopek zoper tožečo stranko, zaradi inšpekcijskega postopka nelegalne gradnje ustavljen. Inšpektor je sicer po predložitvi novega gradbenega dovoljenja uvedel inšpekcijski postopek zaradi neskladne gradnje in izdal odločbo, s katero je ugotovil, da izvedena gradnja ni skladna z novim gradbenim dovoljenjem, kar v posledici tudi po mnenju sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila pristojnega gradbenega inšpektorja za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje iz zemljiške knjige.

Vprašanje, ali je nasprotni udeleženec nepremičnino pridobil v dobri veri, ni predmet odločanja v zemljiškoknjižnem postopku. Zemljiškoknjižno sodišče namreč ne sme ugotavljati dejstev mimo listin, ki so po zakonu podlaga za vpis.

Prepovedi iz 158. člena ZGO-1 učinkujejo z izdajo odločbe in veljajo dokler nedovoljena gradnja ni legalizirana ali postopek zaradi nedovoljene gradnje ustavljen na kakšen drug ustrezen način, kar pomeni, da so pravne posledice odločbe nastopile že z njeno izdajo, v zemljiški knjigi pa se le zaznamuje pravno dejstvo, da je nepremičnina obremenjena s prepovedmi iz 158. člena ZGO-1. Če je tako, ni mogoče niti po analogiji uporabiti določbe 356. člena OZ.

Zahteva za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje ni identična zahtevi za izdajo ugotovitvene odločbe ter pobude za podajo predloga zemljiški knjigi, zato je ugotovitev toženke, da je bilo o zadevi, kot je obravnavna, že enkrat odločeno, nepravilna.

V ZGO-1 in tudi ne v določbah ZZK-1 ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe.

V predmetni zadevi gre za zaznambo pravnega dejstva, za katerega zakon določa, da se vpisuje v zemljiško knjigo. Dejstvo, da se inšpekcijska odločba, ki je podlaga predmetnemu vpisu, ne glasi na pritožnike oziroma njihovega pravnega prednika, ni ovira za predmetni vpis.

Gre za vpis po uradni dolžnosti na podlagi odločbe, ki dokazuje nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, pri čemer se prepoved zaradi nedovoljene gradnje po ZGO-1 nanaša na nepremičnino, ne pa imetnika pravic na nepremičnini. Čeprav se navedena odločba nanaša na ureditev po ZGO-1, velja enako tudi za ureditev po ZUN, ki je prav tako kot to sedaj določa ZGO-1 v 159. členu, v 76.č. členu določal, da se odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep, nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo v njej vsebovane odredbe in prepovedi.

V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je pri predmetni nepremičnini zaznamovana prepoved zaradi nedovoljene gradnje na podlagi odločbe RS, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor. Gre za zaznambo kot vrsto vpisa, s katerim se opravi vpis pravnih dejstev. Pristojni gradbeni inšpektor je predlagal izbris te zaznambe, zato je sodišče predlogu pravilno ugodilo.

Tožeča stranka gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta ni pridobila. Ker predstavlja objekt nelegalno gradnjo, so utemeljene tudi prepovedi, izrečene na podlagi 158. člena ZGO-1. Zato izbris zaznambe teh prepovedi oziroma pogoji zanj po določbi drugega odstavka 159. člena ZGO-1 niso izpolnjeni.

Vprašanje, ali je objekt, ki stoji na spornem delu zemljišča, legalna ali nelegalna gradnja, za predmetno zadevo (ki teče zaradi določitve meje) ni predhodno vprašanje. Ta institut se nanaša na vprašanje obstoja pravice ali pravnega razmerja, kar pa ugotavljanje (ne)legalnosti nekega objekta (z vidika upravnih predpisov) seveda ni. To vprašanje (oziroma odgovor nanj) predstavlja za konkretni postopek (kvečjemu) pravno-relevantno okoliščino. Ker so objekti stvarno-pravno gledano le del (pravilneje sestavina) zemljišča, se lahko prepovedi, ki jih v zvezi z gradnjo (objektom oziroma njegovim delom) izreka gradbeni inšpektor, v zemljiški knjigi zaznamujejo le pri samih zemljiščih (nepremičninah), katerim je kot javna evidenca namenjena. A to seveda ne pomeni, da se zaznamovane prepovedi nanašajo tudi na samo zemljišče. Že po sami naravi stvari oziroma namenu inšpekcijskega postopka se lahko nanašajo zgolj na objekt (gradnjo), ki je predmet njegovega nadzora.

Sporno je, ali je promet z objektom, ki je opredeljen kot neskladna (ali druga nedovoljena) gradnja, prepovedan že od izgradnje ali od inšpekcijske odločbe ali celo šele od zaznambe inšpekcijskega ukrepa v zemljiški knjigi dalje. Zakonske določbe, ki bi prepovedovale pravni promet s črno gradnjo, ni. Jezikovna razlaga določb 158. člena ZGO-1 kaže, da je podlaga prepovedi upravna odločba. Upravna odločba ne učinkuje retroaktivno.

Dosedanja sodna praksa Višjega sodišča v Kopru je v podobnih zadevah dajala prednost 9. členu ZZK-1, ki določa, da so vpisi dovoljeni (le) proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice na katero se vpis nanaša. Vendar je ta sodna praksa presežena z odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 245/2013 z dne 23.6.2014.

Pri zaznambi mora listina dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ustrezati drugim pogojem, določenim z zakonom (glej drugi odstavek 29. člena ZZK-1). ZGO-1 pa za zaznambo v zemljiški knjigi ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen tak objekt. Zato je pritrditi tezi tožilstva, da je v obravnavani zadevi listina, ki je podlaga za vpis, izvršljiva upravna odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, na podlagi katere se določene prepovedi, vsebovane v tej odločbi, zaznamujejo v zemljiško knjigo.

Pravilno pritožba opozarja, da nasprotni udeleženec v postopku gradbene inšpekcije sploh ni bil udeležen kot stranka. Odločba se torej nanj ne nanaša (in zoper njega ne učinkuje), zato niso izpolnjeni pogoji za vpis iz druge alineje 150. člena ZZK-1.

Zakon (ZGO-1) v drugem odstavku 159. člena resda določa, da lahko inšpekcijski zavezanec izbris zaznambe prepovedi predlaga tudi, če predlogu priloži (le) pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar mora v tem primeru, glede na smiselno uporabo določb tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZZK-1 in glede na namen zaznambe določenega dejstva, zanesljivo izkazati (npr. s predložitvijo potrdila inšpekcijskega organa), da razlogi oz. podlaga za zaznambo prepovedi niso več podani. Pravnomočno gradbeno dovoljenje samo po sebi ne izkazuje, da je z njim odpravljeno nezakonito stanje.

V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je sodišče prve stopnje opravilo zaznambo prepovedi po uradni dolžnosti, na podlagi odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor (v nadaljevanju: Odločba). V konkretnem primeru gre za zaznambo kot vrsto vpisa, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev in ne za vknjižbo, s katero se vpisujejo pravice. Neuspešno je pritožbeno sklicevanje na nepravnomočnost in nedokončnost Odločbe. Skladno s 159. členom ZGO-1 mora namreč pristojni gradbeni inšpektor odločbo sodišču poslati nemudoma, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona. Upoštevaje določbo tretjega odstavka 146. člena ZGO-1, pritožba zoper Odločbo, na katero se sklicuje pritožnik, ne zadrži njene izvršitve, kar pomeni, da je odločbo inšpektorja potrebno zaznamovati takoj po njenem prejemu, kot to določa prej citirani 159. člen ZGO-1. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje, potem, ko je zemljiškoknjižni predlog prestal predhoden preizkus po 146. členu ZZK-1 v zvezi s 100.a členom ZZK-1, ravnalo pravilno, ko je po uradni dolžnosti dovolilo vpis zaznambe prepovedi, navedenih

Kadar je izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, je prepovedan promet kot pravno poslovno razpolaganje lastnika s takšno nepremičnino, ni pa to ovira za prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku.

V zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka. O pogojih za vpis sodišče odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Neodločilnega pomena so zato pritožbene navedbe, ki izpodbijajo pravilnost upravne odločbe, ki je bila podlaga za izvršeni vpis.

Tožniki imajo pravni interes za izbris zaznambe inšpekcijskih ukrepov v zemljiški knjigi, če pa so takšen predlog - vlogo podali na inšpekcijski upravni organ, pa bi ga ta moral vsebinsko obravnavati, to se pravi, da bi moral po pregledu in presoji vseh listinskih dokazil in morebiti tudi terenskem ogledu odločiti ali po uradni dolžnosti predlagal izbris zaznambe iz zemljiške knjige.