100.a člen ZZK-1

Vpis zaznambe se izvede na podlagi odločbe, ki mora glasiti na nepremičnino kot je bila v času izdaje odločbe označena v zemljiški knjigi.

V predmetni zadevi prepoved ne temelji na odločbi sodišča ali državnega organa, zato je treba uporabiti 5. točko prvega odstavka 111. člena ZZK-1, po kateri se zaznamuje tudi drugo pravno dejstvo, zaradi katerega se uporabljajo posebna pravila o javnopravnih omejitvah pri prometu z nepremičnino. V teh primerih je vsebina omejitve določena v zakonu, ki omejitev ureja. Prepoved odsvojitve po 16. b členu ZSKZ nedvomno predstavlja javnopravno omejitev pri prometu z nepremičnino. Čeprav je bila zaznamba dovoljena na podlagi pogodbe, je namreč vsebina pogodbe in prepovedi določena že v zakonu in po izrecni določbi 16.b člena ZSKZ v javnem interesu (sankcija v primeru, da pogodba take določbe ne vsebuje, je ničnost pogodbe). ZSKZ določa samo prepoved odsvojitve, ne pa tudi obremenitve. V zemljiški knjigi velja načelo formalnosti, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Ker iz dodatnega opisa zaznambe izhaja, da je zaznamovana prepoved odsvojitve, bi moralo sodišče prve stopnje to upoštevati in odločati le o tem, ali prepoved o

Po 30. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. GZ-1 drugačne določbe nima. Povedano pomeni, da je podlaga vpisu tudi odločba, ki še ni dokončna ali pravnomočna, je pa glede na določbo 30. člena ZIN izvršljiva. Ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo upravnega organa, ki mu je priložena odločba, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, mora vpis opraviti po uradni dolžnosti, če so izpolnjeni še drugi pogoji po 148. členu Zakona o zemljiški knjigi.

Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi. Ne v Gradbenem zakonu in tudi ne v določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o zemljiški knjigi ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe. Zoper odločbo inšpektorja ima posameznik pritožbo, ki pa ne zadrži izvršitve (30. člen ZIN).

Inšpekcijski organ, ki je izdal odločbo o nedovoljeni gradnji, je s predlaganim vpisom stavbne pravice (izrecno) soglašal. Ne velja, da to soglasje ne predstavlja ustrezne participacije tega organa v predmetnem postopku. V konkretnem primeru ni bilo potrebe, da bi se moralo sodišče prve stopnje še dodatno ukvarjati z razmerjem med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije. Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi formalni postopek. V skladu s tem je tudi začrtan (omejen) krog pravno relevantnih razlogov, s katerimi se mora zemljiškoknjižno sodišče ukvarjati.

Izjeme po šestem odstavku 93. člena Gradbenega zakona v konkretnem primeru ni dopustno interpretirati tako, da je vpis predlagane stvarne pravice dopusten brez ustreznega sodelovanja inšpekcijskega organa in zgolj na podlagi zatrjevanja predlagatelja, da je to dejanje tako ali drugače povezano z legalizacijo objekta. V tem primeru bi brez ustrezno izkazanega korelacijskega razmerja med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije zaobšli osnovni namen zaznambe prepovedi nedovoljene gradnje, ki je v omejitvi razpolagalne sposobnosti zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine.

Niti ZNP niti SPZ ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Sodišče razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je. Zaznamba v zemljiški knjigi o omejenem prometu z nepremično ni ovira za sodno razdružitev solastnega premoženja.

Stališče, da zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje preprečuje dovolitev (naknadnega) vpisa na podlagi sklepa izvršilnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu, je pravno zmotno.

Med vpisi, za katere je v 99. členu ZZK-1 izrecno navedeno, da je takšna zaznamba ovira za njihov vpis, je tudi zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma hipoteke.

V ZGO-1 in tudi ne v določbah ZZK-1 ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe.

Zemljiškoknjižno sodišče je v postopku zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke le izvedbeno sodišče. Po prejemu obvestila o sklepu o izvršbi preverja le, ali so izpolnjeni pogoji za vpis, med ostalim tudi, ali odločba, ki je podlaga vpisu, učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika. Ta pogoj je v zadevi izpolnjen. Pritožbene trditve, da gre za skupno premoženje, bo morala pritožnica uveljavljati v izvršilnem postopku oziroma v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe. Tudi v obdobju pred uveljavitvijo 100.a člena ZZK-1 je veljalo, da se za učinke zaznambe »črne gradnje« smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (četrti odstavek 98. člena ZZK-1). Učinke določa 99. člen ZZK-1 in sicer so našteti tisti vpisi, za katere je zaznamba ovira za vpis. Med njimi logično ni zaznambe izvršbe, saj se prepovedi nanašajo na pravnoposlovna razpolaganja lastnika, pri zaznambi pa gre za vpis po uradni dolžnosti.

ZGO-1 daje le materialnopravno podlago za vpis prepovedi, načina vpisa in učinke vpisa pa določa ZZK-1. V 100a členu je tako določeno, da se za zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje smiselno uporabljajo 98. člen, 99. člen ter prvi, tretji in četrti odstavek 100. člena ZZK-1.

Prepovedi, ki jih je sodišče prve stopnje vpisalo v zemljiško knjigo so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena ZGO-1 (drugi odstavek 158. člena ZGO-1) in tako so tudi sestavni del odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je podlaga za predlagani vpis – zaznambo.

V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je sodišče prve stopnje opravilo zaznambo prepovedi po uradni dolžnosti, na podlagi odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor (v nadaljevanju: Odločba). V konkretnem primeru gre za zaznambo kot vrsto vpisa, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev in ne za vknjižbo, s katero se vpisujejo pravice. Neuspešno je pritožbeno sklicevanje na nepravnomočnost in nedokončnost Odločbe. Skladno s 159. členom ZGO-1 mora namreč pristojni gradbeni inšpektor odločbo sodišču poslati nemudoma, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona. Upoštevaje določbo tretjega odstavka 146. člena ZGO-1, pritožba zoper Odločbo, na katero se sklicuje pritožnik, ne zadrži njene izvršitve, kar pomeni, da je odločbo inšpektorja potrebno zaznamovati takoj po njenem prejemu, kot to določa prej citirani 159. člen ZGO-1. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje, potem, ko je zemljiškoknjižni predlog prestal predhoden preizkus po 146. členu ZZK-1 v zvezi s 100.a členom ZZK-1, ravnalo pravilno, ko je po uradni dolžnosti dovolilo vpis zaznambe prepovedi, navedenih