Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1)

Ta zakon ureja opravljanje zunanjih zadev, delovanje ministrstva za zunanje zadeve, pravice in obveznosti diplomatov, postopek ustanavljanja predstavništev Republike Slovenije v tujini in tujih predstavništev v Republiki Sloveniji. Vprašanja, ki jih ne ureja ta zakon, se urejajo z drugimi predpisi in s pravili običajnega mednarodnega prava in pogodbenega mednarodnega prava, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru pristojnosti vlade izvaja opravljanje zunanjih zadev v skladu s splošnimi usmeritvami, ki jih določa Državni zbor. Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja zadeve, ki se nanašajo na globalne odnose Republike Slovenije z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, pripravlja vladi, državnemu zboru in predsedniku republike ter drugim državnim organom strokovne podlage za sprejemanje stališč, ocen in ukrepov na področju zunanje politike, kadar gre za zadeve, pomembne za izvajanje zunanje politike Republike Slovenije, v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi in službami skrbi za slovensko manjšino v sosednjih državah in Slovence po svetu ter opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi. Ministrstvo za zunanje zadeve usklajuje način uveljavljanja in zaščite gospodarskih interesov Republike Slovenije v tujini z drugimi, za načrtovanje in izvajanje gospodarskega sodelovanja pristojnimi organi in institucijami. Ministrstvo za zunanje zadeve usklajuje mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, spodbuja medkulturni dialog in izvaja kulturno ter znanstveno sodelovanje v zunanjih odnosih. Druga ministrstva in vladne službe opravljajo zunanje zadeve v okviru svojih pooblastil. O zadevah, ki zadevajo izvajanje zunanje politike, se predhodno usklajujejo z ministrstvom za zunanje zadeve in ga po opravljeni nalogi obveščajo. Do uskladitve druga ministrstva in vladne službe delujejo v skladu s stališči oziroma napotili ministrstva za zunanje zadeve. Organi državne uprave izvajajo mednarodne obiske praviloma na podlagi okvirnega polletnega programa obiskov. Ministrstvo za zunanje zadeve vsebinsko in protokolarno usklajuje program mednarodnih obiskov in sodeluje v njegovem uresničevanju.

Ministrstvo za zunanje zadeve obvešča Državni zbor o pomembnih zadevah s področja zunanje politike. Ministrstvo za zunanje zadeve daje na pobudo Državnega zbora in njegovih delovnih teles pojasnila o zunanjepolitični dejavnosti, minister za zunanje zadeve pa odgovarja na poslanska vprašanja iz njegove pristojnosti. Na predlog ministrstva za zunanje zadeve vlada lahko predlaga Državnemu zboru, da se opredeli do določenega zunanjepolitičnega vprašanja.

Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru svojih pristojnosti obvešča predsednika republike o pomembnih zadevah s področja mednarodnih odnosov in na zahtevo predsednika republike ali na lastno pobudo daje mnenje in predloge glede mednarodnih dejavnosti, ki jih predsednik republike opravlja pri izvrševanju njegove funkcije. O pomembnih mednarodnih dejavnostih predsednika republike lahko daje vlada predsedniku republike mnenja in priporočila.

Na zahtevo državnih organov ali po lastni presoji da ministrstvo za zunanje zadeve mnenja in predlaga ukrepe za zagotovitev usklajenosti zunanje politike in za uresničevanje zunanjepolitičnega interesa Republike Slovenije. Ministrstvo za zunanje zadeve sodeluje pri navezovanju stikov s tujino preko predstavništev v tujini. Stiki tujih diplomatskih in konzularnih predstavnikov z državnimi organi v Republiki Sloveniji potekajo v skladu z običajno diplomatsko prakso.

Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja svoje naloge neposredno in po predstavništvih v tujini.

Generalni sekretar oziroma generalna sekretarka (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) je diplomat, ki je dosegel naziv veleposlanik in zaseda najvišji diplomatski položaj v ministrstvu za zunanje zadeve. Generalni sekretar skrbi za nemoteno delo in učinkovito, racionalno ter zakonito delovanje ministrstva za zunanje zadeve. Neposredno sodeluje z ministrom pri usklajevanju organizacije dela, izvrševanju javnih nalog in usklajevanju dela notranjih organizacijskih enot in predstavništev v tujini.

(1)Politični direktor oziroma politična direktorica (v nadaljnjem besedilu: politični direktor) je diplomat, ki v ministrstvu za zunanje zadeve usklajuje in povezuje dela, povezana s področjem skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije ter evropske varnostne in obrambne politike in izvaja druge naloge, za katere ga pooblasti minister za zunanje zadeve.

(2)Za političnega direktorja je lahko imenovan diplomat, ki je dosegel naziv pooblaščeni minister ali veleposlanik.

(3)Politični direktor lahko daje obvezujoča navodila in usmeritve za delo vodjem diplomatskih predstavništev ali konzulatov.

(1)Generalni direktor oziroma generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) je diplomat, ki je dosegel naziv pooblaščeni minister ali veleposlanik in vodi strokovno delo na vsebinsko zaokroženem delovnem področju v ministrstvu za zunanje zadeve.

(2)Generalni direktor za svoje delo odgovarja ministru za zunanje zadeve. Generalni direktor lahko daje obvezujoča navodila in usmeritve za delo vodjem diplomatskih predstavništev ali konzulatov.

(1)Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje predstavništev v tujini ter zagotavlja ugledu države primerne in v posameznih državah primerljive personalne, materialne in prostorske pogoje za delovanje predstavništev, vključno z rezidencami vodij predstavništev.

(2)Za izvajanje nadzora nad delovanjem in izvajanjem nalog predstavništev Republike Slovenije v tujini minister za zunanje zadeve določi diplomata, ki je najmanj dvakrat opravljal naloge vodje diplomatskega predstavništva v tujini (v nadaljnjem besedilu: glavni diplomatski nadzornik).

(3)Glavni diplomatski nadzornik ima naslednje pristojnosti: - svetuje vodji predstavništva v zvezi z delovanjem predstavništva, - pregleduje prostore predstavništva in prostore dela rezidence vodje predstavništva, ki je namenjen opravljanju nalog vodje predstavništva, - pregleduje dokumentacijo in evidence, ki jih v zvezi z opravljanjem svojih nalog pripravlja ali pridobiva predstavništvo, - opravi ločene ali skupne pogovore z zaposlenimi v predstavništvu in rezidenci vodje predstavništva, - poroča ministru, - predlaga ustrezne ukrepe in spremlja njihovo izva­janje.

(4)Glavni diplomatski nadzornik pri opravljanju svojega dela v okviru pristojnosti deluje neodvisno in nepristransko. Če odkrije nepravilnosti, mora o njih obvestiti ministra za zunanje zadeve, ki sprejme ukrepe v skladu z zakonom.

(5)Na konzularnem, finančnem, kadrovskem, varnostnem in drugih področjih lahko opravljajo posamezne naloge nadzora uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve, ki jih na predlog glavnega diplomatskega nadzornika pooblasti generalni sekretar. Uslužbenci iz tega odstavka so pri svojem delu samostojni. Pripravo in potek nadzora v predstavništvu vodi glavni diplomatski nadzornik.

(6)Nadzor nad delovanjem in izvajanjem nalog uslužbencev na obrambnem področju izvaja tudi Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo.

(7)Postopek nadzora, organizacijo nadzora, poročanje, predlaganje ukrepov in spremljanje izvajanja sprejetih ukrepov podrobneje določi minister za zunanje zadeve s podzakonskim aktom.

(1)Ministrstvo za zunanje zadeve v imenu Republike Slovenije pridobiva prostore za delovanje diplomatskih predstavništev in konzulatov, vključno z rezidencami vodij predstavništev, z nakupom, najemom ali dolgoročnim finančnim najemom. Nakup prostorov se opravi na podlagi letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja države.

(2)Postopki za pridobivanje in razpolaganje s prostori se izvajajo v skladu s predpisi in s splošno priznanimi uzancami, ki veljajo v kraju nepremičnine. Predstavništvo mora pri tem kar najbolj uveljaviti načelo konkurenčnega pridobivanja ponudb.

(3)Predstavništvo v tujini mora pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga in storitev upoštevati temeljna načela javnega naročanja po zakonu, ki ureja javno naročanje.

(4)V skladu s Sporazumom o vprašanjih nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 20/02, MSVN) države naslednice nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije prevzamejo nepremičnine v naravi v skladu z deležem, ki pripada vsaki državi. Nepremičnine, ki jih je ali jih še bo pridobila Republika Slovenija, so namenjene za potrebe predstavništev v tujini. Ministrstvo za zunanje zadeve je upravljavec teh nepremičnin. Finančna sredstva, pridobljena od prodaje nepremičnin, so proračunski vir ministrstva za zunanje zadeve in predstavljajo namenska sredstva ministrstva za zunanje zadeve.

(5)Namenska sredstva ministrstva za zunanje zadeve, ki niso porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Za obseg prenesenih namenskih sredstev se povečata obseg sredstev v finančnem načrtu in proračunu ministrstva za zunanje zadeve.

Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih v ministrstvu.

(2)Temeljni obliki preverjanja strokovne usposobljenosti diplomatov sta diplomatski izpit in višji diplomatski izpit.

(3)Uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve opravljajo diplomatski izpit iz mednarodnih odnosov, mednarodnega prava, zgodovine, konzularnih zadev ter diplomatskih veščin. Del diplomatskega izpita poteka v angleškem jeziku. Višji diplomatski izpit je sestavljen iz preverjanja poznavanja diplomatske prakse in znanj, potrebnih za vodenje predstavništva in drugih organizacijskih enot ministrstva za zunanje zadeve.

(4)Diplomatski izpit in višji diplomatski izpit se opravljata pred komisijo, sestavljeno iz diplomatov z izkušnjami iz diplomatske prakse in drugih strokovnjakov s področja zunanje politike, mednarodnih odnosov in mednarodnega prava.

(5)Diplomatski izpit in višji diplomatski izpit se opravljata po postopku in programu, ki ga določi minister za zunanje zadeve s podzakonskim aktom.

V okviru ministrstva za zunanje zadeve deluje diplomatska akademija. Delovanje diplomatske akademije se uredi s posebnim predpisom.

Za podporo opravljanju upravnih in strokovno političnih zadev, organizira ministrstvo skladno z razvojnimi cilji vlade in sprejetimi mednarodnimi obveznostmi, enoten in avtonomen informacijski ter telekomunikacijski sistem, ki na področju zunanjih zadev zagotavlja povezanost in združljivost z ustreznimi sistemi mednarodnih združenj in organizacij, v katere se Republika Slovenija vključuje, ob tem pa servisira tudi potrebe drugih državnih organov, ki nimajo vzpostavljenega sistema lastnih telekomunikacijskih povezav s tujino. Zgradba, sestavine in rešitve v strojni in programski opremi informacijskega sistema na področju zunanjih zadev, zlasti pa vse varnostne komponente, se ob nabavi obravnavajo kot naročila zaupne narave in se po vrsti in namenu določijo s predpisi vlade o namenski opremi.

Predstavništva Republike Slovenije v tujini so diplomatska predstavništva in konzulati. Diplomatska predstavništva so veleposlaništva in stalna predstavništva pri mednarodnih organizacijah. Konzulati so generalni konzulati, konzulati, vicekonzulati in konzularni uradi.

Diplomatsko predstavništvo se odpre ali zapre z ukazom predsednika republike. Predlog pripravi minister za zunanje zadeve, določi ga vlada po predhodnem mnenju delovnega telesa državnega zbora, pristojnega za zunanjo politiko. Konzulat se odpre ali zapre s sklepom vlade, sprejetim na predlog ministra za zunanje zadeve. V sklepu o odprtju konzulata določi vlada v soglasju s sprejemno državo tudi vrsto konzulata, njegov sedež, stvarno pristojnost in konzularno območje. Pri odločanju o odprtju ali zaprtju predstavništva se upoštevajo intenzivnost bilateralnih odnosov, gospodarsko sodelovanje, prisotnost slovenske narodne manjšine ter slovenskih izseljencev in zdomcev oziroma drugi razlogi. Ukaz oziroma sklep o odprtju ali zaprtju predstavništva v tujini se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

V predstavništvih Republike Slovenije v tujini so zaposleni diplomati, v konzulatih kot konzularni funkcionarji, vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov iz drugega odstavka 27. člena tega zakona in delavci, ki opravljajo spremljajoča dela. Na podlagi postopka premestitve iz državnega organa ali javnega zavoda, javne agencije oziroma druge pravne osebe javnega prava delo v predstavništvih začasno opravljajo tudi uslužbenci oziroma uslužbenke (v nadaljevanju: uslužbenci) z gospodarskega, kulturnega, kmetijskega, šolskega, okoljskega, znanstvenega, informativnega in drugih področij. Prejemki iz delovnega razmerja v času razporeditve v tujino se uslužbencem določijo glede na ustrezen diplomatski naziv, upoštevajoč pridobljeni uradniški naziv, in sicer: - uradniku v nazivu prve stopnje glede na diplomatski naziv prvi svetovalec; - uradniku v nazivu druge in tretje stopnje glede na diplomatski naziv svetovalec; - uradniku v nazivu četrte in pete stopnje glede na diplomatski naziv I. sekretar; - uradniku v nazivu šeste in sedme stopnje glede na diplomatski naziv II. sekretar; - uradniku v nazivu osme stopnje glede na diplomatski naziv III. sekretar; - uradniku v nazivu devete stopnje glede na diplomatski naziv ataše. Na podlagi splošnega pisnega sporazuma s predstojnikom oziroma predstojnico (v nadaljevanju: predstojnik) drugega organa državne uprave delo v predstavništvih začasno opravljajo tudi uslužbenci na obrambnem, varnostnem, policijskem in drugih področjih, pri čemer ti uslužbenci ostanejo v delovnem razmerju pri drugem organu državne uprave. Uslužbenci iz drugega in tretjega odstavka tega člena niso imenovani v diplomatski naziv. Uslužbencem, ki izpolnjujejo pogoje za zaposlitev v Ministrstvu za zunanje zadeve in imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem ali na podlagi posebnega zakona izpolnjujejo pogoj te izobrazbe, se v skladu s pravili akreditacije v državi sprejemnici ali v mednarodni organizaciji izda diplomatski potni list, preostalim uslužbencem pa se izda službeni potni list. Za čas, ko ti uslužbenci delajo v predstavništvu, so glede svojih pravic in obveznosti izenačeni z diplomati, poleg tega pa ravnajo po navodilih organa oziroma organizacije, iz katere so bili napoteni na delo. Glede trajanja začasne premestitve teh uslužbencev se smiselno uporabljajo določbe 37. člena tega zakona.

Predstavništva Republike Slovenije v tujini lahko po potrebi in pod pogoji, ki jih določi minister, sklepajo pogodbe z lokalnim osebjem za opravljanje spremljajočih dejavnosti ter administrativno-tehničnih del. Lokalno osebje so tuji državljani ali državljani Republike Slovenije, ki živijo v sprejemni državi. Lokalno osebje lahko pod pogoji, ki jih določi minister, opravlja posamezne strokovne naloge na gospodarskem in kulturnem področju, področju odnosov z javnostmi in strokovnih vsebin iz pristojnosti posamezne mednarodne organizacije ter za pomoč pri konzularnih opravilih. Medsebojne pravice in dolžnosti se uredijo v skladu s predpisi, veljavnimi v kraju sedeža predstavništva.

Za zmanjšanje varnostnega tveganja za osebe, objekte in dejavnost ministrstva za zunanje zadeve se pred začetkom opravljanja dela v skladu s tem členom varnostno preverijo: - kandidati za častne konzularne funkcionarje Republike Slovenije; - lokalno osebje na predstavništvih v tujini; - študentje, ki opravljajo delo na predstavništvih ali v notranji službi ministrstva za zunanje zadeve; - fizične osebe pogodbenih izvajalcev ministrstva za zunanje zadeve, pri katerih se potreba po varnostnem preverjanju predhodno določi v pogodbi (v nadaljnjem besedilu: preverjana oseba). S pisnim soglasjem za varnostno preverjanje preverjana oseba izpolni vprašalnik za varnostno preverjanje z naslednjimi podatki: - ime in priimek, - datum in kraj rojstva, - spol, - državljanstvo, tudi dvojno državljanstvo, - naslov prebivališča, - pravnomočne obsodbe zaradi naklepnih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, - tekoči kazenski postopki zaradi kaznivih dejanj iz prejšnje alinee, - stiki s tujimi varnostnimi in obveščevalnimi službami, - članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih ali varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija. Varnostno preverjanje opravi ministrstvo za zunanje zadeve tako, da preveri resničnost podatkov iz drugega odstavka tega člena zakona: - prve, druge, tretje, četrte in pete alinee: na podlagi verodostojne listine, ki jo izda pristojni državni organ države, katere državljan je preverjanja oseba ali države, v kateri preverjana oseba prebiva, - šeste alinee: na podlagi podatkov iz kazenske evidence, - sedme alinee: na podlagi podatkov iz evidence o tekočih kazenskih postopkih, - osme in devete alinee: v evidencah Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, ministrstva za obrambo in policije. Verodostojnost podatkov iz šeste in sedme alinee drugega odstavka tega člena se dokazuje s potrdili o nekaznovanosti po predpisih države, katere državljan je preverjana oseba ali države, v kateri prebiva. Potrdila ne smejo biti starejša od treh mesecev. Če je preverjana oseba tuji državljan, se obstoj varnostnega zadržka preverja tudi v evidenci vizumskih postopkov ministrstva za zunanje zadeve. Ob razlogu za sum, da obstaja varnostni zadržek, se za preverjano osebo lahko uvede ponovni postopek varnostnega preverjanja v skladu s tem členom. Z osebo, ki v varnostno preverjanje ne privoli ali se v postopku varnostnega preverjanja ugotovi varnostni zadržek, se pogodbeno razmerje ne sklene oziroma pogodbeno razmerje preneha. Možnost tovrstnega prenehanja pogodbe se vključi v pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo o delu z osebami iz prvega odstavka tega člena. Če se varnostni zadržek ugotovi v postopku varnostnega preverjanja kandidata za častnega konzularnega funkcionarja Republike Slovenije, ta ne more biti imenovan za navedenega funkcionarja. Varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstajajo dvomi o verodostojnosti, zanesljivosti ter lojalnosti preverjane osebe za delo v ministrstvu za zunanje zadeve, in so: - lažne navedbe podatkov preverjane osebe v varnostnem vprašalniku, - neizbrisane pravnomočne obsodbe na najmanj tri mesece nepogojne zaporne kazni za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, - članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija, - pravnomočne obtožnice za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, razen za kazniva dejanja, kjer je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali zapor do treh let, - nepravnomočne obsodilne sodbe za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali zapor do treh let, - druge ugotovitve varnostnega preverjanja, ki vzbujajo utemeljen dvom v posameznikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za delo v ministrstvu za zunanje zadeve. Za učinkovito izvajanje varnostnega preverjanja in zagotavljanja varnosti po tem členu ministrstvo za zunanje zadeve upravlja evidenco, v kateri se obdelujejo naslednji podatki: - ime in priimek, - datum in kraj rojstva, - državljanstvo, - spol, - datum začetka in zaključka varnostnega preverjanja, - obstoj varnostnega zadržka in - oblika pogodbenega razmerja (lokalno osebje, študent ali oseba pogodbenega izvajalca). Dokumentacija varnostnega preverjanja in podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo pet let po prenehanju dela preverjane osebe v ministrstvu za zunanje zadeve ali po prenehanju funkcije častnega konzularnega funkcionarja Republike Slovenije oziroma po zaključku varnostnega preverjanja, če s preverjano osebo ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi oziroma druga pogodba ali če ta ni bila imenovana za častnega konzularnega funkcionarja Republike Slovenije; po tem obdobju se dokumentacija uniči in podatki iz evidence izbrišejo, če dokumenti s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, niso določeni kot arhivsko gradivo.

(1)Diplomatsko predstavništvo vodi veleposlanik oziroma veleposlanica (v nadaljnjem besedilu: veleposlanik).

(2)Veleposlanik je postavljen za dobo do štirih let, ki se lahko podaljša, če razmere tako narekujejo, vendar ne za dlje kot dve leti. O podaljšanju odloči minister za zunanje zadeve. Veleposlanik je lahko izjemoma odpoklican pred potekom časa postavitve na podlagi lastne prošnje, predloga države sprejemnice ali zaradi kršitve posebnih obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona. Predlog za odpoklic iz prejšnjega stavka pripravi minister za zunanje zadeve, določi pa ga vlada po posvetovanju s predsednikom republike.

(3)Veleposlanik lahko zaporedoma službuje največ v dveh diplomatskih predstavništvih, pri čemer skupna doba vodenja diplomatskih predstavništev ne sme preseči osmih let.

(4)Veleposlanik, ki je vodil diplomatsko predstavništvo na podlagi postavitve za skupno dobo, daljšo od šestih let, ne more biti postavljen na položaj veleposlanika pred potekom dveh let od odpoklica s tega položaja.

(5)Za veleposlanike se ne uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na pogoje za razporejanje diplomatov v notranjo in zunanjo službo.

(1)Predlog za postavitev veleposlanika pripravi minister za zunanje zadeve. Vlada določi predlog za postavitev veleposlanika po posvetovanju s predsednikom republike.

(2)Po določitvi predloga vlade se kandidat za veleposlanika predstavi delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu za zunanjo politiko, ki o predstavitvi poda mnenje.

(3)Po predstavitvi na delovnem telesu državnega zbora, pristojnega za zunanjo politiko, ministrstvo za zunanje zadeve zaprosi za agreman državo sprejemnico. Po prejemu agremana vlada pošlje predlog za postavitev predsedniku republike.

(4)Veleposlanika postavi in odpokliče predsednik republike z ukazom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Če ukaz o postavitvi ne bo izdan, predsednik republike o tem obvesti vlado.

(5)Predsednik republike izda veleposlaniku poverilna pisma.

(6)Če razmere narekujejo, lahko minister za zunanje zadeve vodenje diplomatskega predstavništva zaupa odpravniku poslov. Poverilna pisma v tem primeru izda minister.

(7)Če razmere narekujejo, se lahko postavi nerezidenčni veleposlanik, ki je akreditiran v eni ali več državah oziroma mednarodnih organizacijah.

Vodja diplomatskega predstavništva opravlja naloge v skladu z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih (Uradni list SFRJ - MP, št. 2/64, akt o notifikaciji nasledstva konvencij, Uradni list RS - MP, št. 9/92) oziroma dunajsko konvencijo o predstavljanju držav v njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami univerzalnega značaja (Uradni list SFRJ - MP, št. 3/77, akt o notifikaciji nasledstva konvencij, Uradni list RS - MP, št. 9/92). Te naloge so zlasti: 1. predstavljanje in zastopanje Republike Slovenije in njenih organov v sprejemni državi oziroma v mednarodni organizaciji; 2. podpisovanje ali parafiranje diplomatskih instrumentov; 3. dajanje izjav in zavzemanje stališč v imenu Republike Slovenije. Vodja diplomatskega predstavništva opravlja tudi naslednje naloge: 1. vodi diplomatsko predstavništvo, organizira njegovo delo, razporeja naloge in ukrepa v zadevah v pristojnosti predstavništva; 2. v skladu s predpisi odloča o pravicah in dolžnostih uslužbencev v predstavništvu; 3. odloča v okviru predračuna o finančnem poslovanju predstavništva; 4. opravlja druge naloge v skladu s predpisi in navodili ministra za zunanje zadeve. Vodja diplomatskega predstavništva je neposredno odgovoren ministru za zunanje zadeve za izvajanje zunanje politike Republike Slovenije v sprejemni državi in za ravnanje v skladu z njegovimi navodili, usmeritvami in pooblastili. Vodja diplomatskega predstavništva usklajuje in nadzira dejavnost konzulatov Republike Slovenije v sprejemni državi.

Diplomatsko predstavništvo opravlja dejavnosti, navedene v dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih oziroma dunajski konvenciji o predstavljanju držav v njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami univerzalnega značaja. Te naloge so zlasti: 1. predstavljanje in zastopanje Republike Slovenije v sprejemni državi oziroma v mednarodni organizaciji; 2. varovanje in uresničevanje interesov Republike Slovenije, njenih državljanov in pravnih oseb; 3. pospeševanje in razvijanje prijateljskih odnosov ter sodelovanja med Republiko Slovenijo in sprejemno državo na vseh področjih; 4. sodelovanje v pogajanjih z vlado sprejemne države ali organi mednarodne organizacije; 5. uveljavljanje stališč in interesov Republike Slovenije v mednarodnih organizacijah; 6. poročanje ministrstvu za zunanje zadeve in preko njega drugim državnim organom o notranjem in zunanjem političnem položaju ter dejavnosti sprejemne države oziroma dogajanjih v mednarodni organizaciji; 7. seznanjanje organov, institucij in javnosti v sprejemni državi oziroma mednarodne organizacije z dosežki, značilnostmi in stališči Republike Slovenije. Diplomatsko predstavništvo razvija svojo dejavnost predvsem na političnem, gospodarskem, obrambnem, kulturnem, znanstveno-tehničnem, informacijskem in drugih področjih. Posebno pozornost posveča sodelovanju s slovensko narodno manjšino ter slovenskimi izseljenci in zdomci. Diplomatska predstavništva lahko v soglasju s sprejemno državo za opravljanje svoje dejavnosti na določenem področju odprejo dislocirane enote. Dislocirana enota za opravljanje dejavnosti na kulturnem področju je kulturni center Republike Slovenije.

Diplomatsko predstavništvo opravlja v sprejemni državi tudi konzularne naloge. Kadar je v sprejemni državi tudi konzulat Republike Slovenije, opravlja diplomatsko predstavništvo konzularne naloge na tistem delu ozemlja sprejemne države, ki ne spada v konzularno območje konzulata.

Kadar je mesto vodje diplomatskega predstavništva izpraznjeno, opravlja njegovo funkcijo začasni odpravnik poslov, ki ga imenuje minister za zunanje zadeve. Če je vodja diplomatskega predstavništva odsoten ali ne more opravljati svoje funkcije, opravlja njegovo funkcijo začasni odpravnik poslov, ki ga imenuje vodja diplomatskega predstavništva v soglasju z ministrom. Če v predstavništvu ni diplomata, opravlja s soglasjem sprejemne države član osebja diplomatskega predstavništva, ki mu je vodja diplomatskega predstavništva zaupal nadomeščanje, samo tekoče administrativne zadeve in varuje arhive.

Vodja diplomatskega predstavništva in drugi diplomati, ki so hkrati akreditirani v več državah, opravljajo v državi zunaj svojega sedeža enake naloge kot v državi, v kateri je sedež diplomatskega predstavništva.

Konzulat vodi poklicni ali častni konzularni funkcionar. Vodjo konzulata imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra za zunanje zadeve. Minister za zunanje zadeve izda vodji konzulata patentno pismo. Imenovanje in razrešitev vodje konzulata se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Konzulat opravlja zlasti naslednje naloge: 1. varovanje interesov Republike Slovenije, njenih državljanov in pravnih oseb ter opravljanje konzularno-pravnih zadev; 2. spodbujanje razvijanja odnosov na področju gospodarstva, kulture, znanosti in izobraževanja; 3. poročanje o dogajanjih na vseh področjih življenja na konzularnem območju in širše o dogajanju v sprejemni državi; 4. razvijanje sodelovanja s slovensko narodno manjšino ter slovenskimi izseljenci in zdomci ter posebna skrb za ohranjanje slovenskega jezika in kulture med njimi; 5. vzdrževanje stikov z državnimi in lokalnimi organi na konzularnem območju; 6. skrb za delovno-pravno in socialno varstvo državljanov Republike Slovenije na delu v sprejemni državi. Konzulat opravlja ob upoštevanju mednarodnega prava še druge naloge, ki so določene s predpisi in navodili ministra za zunanje zadeve.

Če je mesto vodje konzulata izpraznjeno, če je odsoten ali ne more opravljati svoje funkcije, se smiselno uporabljajo določbe 21. člena tega zakona.

Če v državi ni diplomatskega predstavništva ali to ne more ukrepati, lahko konzulat v soglasju s sprejemno državo po posebnem pooblastilu ministra za zunanje zadeve prevzame določene diplomatske naloge in jih opravlja v skladu z navodili ministrstva za zunanje zadeve.

(1)Za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata je lahko imenovan diplomat, ki: - ima najmanj 14 let delovnih izkušenj, - je najmanj tri leta opravljal delo na diplomatskem delovnem mestu v diplomatskem predstavništvu ali konzulatu.

(2)Za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata je izjemoma lahko imenovana tudi oseba, ki: - je državljan Republike Slovenije, - ima univerzitetno izobrazbo oziroma izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, - ima najmanj 14 let primerljivih delovnih izkušenj na področju zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih ekonomskih odnosov ali mednarodnega prava, od tega vsaj tri leta vodstvenih delovnih izkušenj, - obvlada angleški in še en tuj jezik na višji ravni, - izpolnjuje druge pogoje za sklenitev delovnega razmerja v ministrstvu za zunanje zadeve.

(3)Vodja diplomatskega predstavništva ali konzulata lahko opravlja delo v tujini do dopolnjenega 68. leta starosti.

(4)Izbira najprimernejšega kandidata se opravi med tistimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena na podlagi naslednjih meril: - strokovna usposobljenost in osebnostna primernost po določbah tega zakona, - vodstvene sposobnosti, - komunikacijske sposobnosti, - psihofizična sposobnost.

(5)Vlada na predlog ministra za zunanje zadeve ustanovi stalno avtonomno strokovno komisijo, ki pred določitvijo predloga za imenovanje vodje diplomatskega predstavništva ali konzulata pripravi mnenje, ali je oseba iz drugega odstavka tega člena usposobljena za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata. Pri ugotavljanju usposobljenosti se upoštevajo merila iz četrtega odstavka tega člena. Mnenje strokovne komisije je obvezujoče. Minister vladi ne more posredovati predloga za imenovanje kandidata, za katerega je komisija podala mnenje, da ni ustrezno usposobljen.

(6)Strokovno komisijo sestavljajo en predstavnik ministrstva za zunanje zadeve, en nekdanji veleposlanik Republike Slovenije in trije zunanji strokovnjaki s področja zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih ekonomskih odnosov ali mednarodnega prava. Mandat članov komisije traja pet let. Strokovna komisija na ustanovni seji sprejme poslovnik, s katerim se uredi njeno poslovanje. Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Delo v komisiji je častno. Ministrstvo za zunanje zadeve komisiji zagotovi potrebne pogoje za delo.

(7)Z osebo iz drugega odstavka tega člena se za določen čas, ki ne sme presegati štirih let, sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi, če je oseba zaposlena v organu državne uprave. Zaradi delovnih potreb, ki jih ugotovi minister za zunanje zadeve, se po izteku obdobja iz prejšnjega stavka izjemoma, največ za čas enega leta, sklene nova pogodba o zaposlitvi za določen čas oziroma nov aneks k pogodbi o zaposlitvi. Delež oseb iz drugega odstavka lahko znaša največ eno desetino vseh vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov.

Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko minister za zunanje zadeve predlaga častnega konzularnega funkcionarja izmed oseb, ki živijo v sprejemni državi in uživajo ugled ter zaupanje, da bodo lahko primerno opravljale konzularne naloge. Častni konzularni funkcionar vodi konzulat in opravlja naloge, določene v 24. členu tega zakona, če zakon, drug predpis ali navodilo ministra za zunanje zadeve ne določajo drugače. Častni konzularni funkcionar deluje v skladu z navodili in pod nadzorom pristojnega diplomatskega predstavništva. O vseh pomembnejših zadevah se posvetuje z vodjo pristojnega diplomatskega predstavništva. V javnih nastopih ravna v skladu s stališči ministrstva za zunanje zadeve. O svoji dejavnosti tekoče obvešča pristojno diplomatsko predstavništvo in z njim usklajuje svoje delo. V primerih, ko ni pristojnega diplomatskega predstavništva, njegovo vlogo neposredno prevzame ministrstvo za zunanje zadeve. Častni konzularni funkcionar krije stroške za delovanje konzulata, razen poštnih stroškov in denarnih podpor državljanom Republike Slovenije. Ministrstvo za zunanje zadeve priskrbi zastavo, grb, tablo z uradnim nazivom konzulata, pečate, koleke in tiskovine. Ministrstvo lahko izjemoma krije tudi del drugih stroškov za delovanje konzularnega predstavništva, če to zahteva velik obseg konzularnih opravil. O kritju teh stroškov odloča minister.

Vlada se lahko dogovori s tretjo državo, da ta prevzame zaščito interesov Republike Slovenije in njenih državljanov, vključno z izdajanjem vizumov. Na temelju enakega dogovora lahko predstavništva Republike Slovenije v tujini prevzamejo zaščito interesov tretje države in njenih državljanov, vključno z izdajanjem vizumov.

Ministrstvo za zunanje zadeve za namene nudenja pomoči in podpore državljanom Republike Slovenije v tujini ter zaščito njihovih interesov pridobiva podatke o slovenskih državljanih in njihovih družinskih članih, ki se nahajajo v tujini in so potrebni pomoči oziroma zaščite, in slovenskih državljanih in njihovih družinskih članih v domovini, ki uveljavljajo svoje interese v tujini, od njih samih. Te podatke je mogoče pridobiti tudi od družinskih članov, kolikor jih ni mogoče pridobiti od posameznika in samo, kadar je to potrebno za zaščito življenja ali zdravja posameznika ter varstvo koristi otrok. Ministrstvo lahko tako pridobi naslednje podatke: 1. osebno ime; 2. datum in kraj rojstva; 3. enotno matično številko občana; 4. naslov stalnega ali začasnega prebivališča; 5. podatke o zaposlitvi; 6. podatke o premoženjskem stanju; 7. podatke o državljanstvu; 8. številko potne listine; 9. podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (podatke iz 1. do 8. točke tega odstavka, število družinskih članov in medsebojna razmerja). Ministrstvo za zunanje zadeve lahko podatke iz prejšnjega odstavka brezplačno pridobi tudi na naslednje načine: - iz 1., 2., 3., 4., 7. in 8. točke iz obstoječih zbirk ministrstva za notranje zadeve; - iz 5. točke iz obstoječih zbirk delodajalcev; - iz 6. točke iz obstoječih zbirk Davčne uprave Republike Slovenije, vendar le v primerih, ko so ti podatki potrebni za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči slovenskim državljanom v tujini; - iz 9. točke iz obstoječih zbirk centrov za socialno delo in od organov iz prejšnjih alinej; - iz centralnega registra prebivalstva; - od pristojnih organov tujih držav. Podatke iz prvega odstavka tega člena za namene iz istega odstavka uporabljajo delavci ministrstva za zunanje zadeve za opravljanje nalog s svojega delovnega področja. Ministrstvo za zunanje zadeve lahko podatke iz prvega odstavka tega člena posreduje tujim pristojnim organom, kadar je to potrebno za doseg namenov iz prvega odstavka tega člena. Ministrstvo za zunanje zadeve vodi in vzdržuje evidenco podatkov iz prvega odstavka tega člena. Osebni podatki se v evidenci vodijo in hranijo še deset let po dosegu namena iz prvega odstavka tega člena in se nato arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive. Podrobneje se vodenje evidence uredi s pravilnikom, ki ga izda minister za zunanje zadeve.

Ministrstvo za zunanje zadeve za namen nudenja podpore kandidaturam slovenskih državljanov za delovna mesta v mednarodnih organizacijah obdeluje naslednje osebne podatke slovenskih državljanov, ki so zaposleni ali se želijo zaposliti v mednarodnih organizacijah, na podlagi njihove osebne privolitve: 1. ime in priimek; 2. življenjepis; 3. delovno mesto v mednarodni organizaciji; 4. trajanje mandata v mednarodni organizaciji; 5. elektronski naslov; 6. telefonska številka. Ministrstvo za zunanje zadeve upravlja evidenco osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka. Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se lahko obdelujejo pet let od vpisa v evidenco, ob zaposlitvi v mednarodni organizaciji pa pet let po poteku mandata, če posameznik v tem času ponovno ne kandidira za delovno mesto v isti ali v drugi mednarodni organizaciji; po tem obdobju se dokumentacija uniči in podatki iz evidence izbrišejo, če dokumenti s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, niso določeni kot arhivsko gradivo.

Posebna misija je začasna misija, ki predstavlja Republiko Slovenijo in jo le-ta pošlje v drugo državo z njenim soglasjem, da bi se pogajala o določenih vprašanjih ali da bi izpolnila določeno nalogo. Vlada s sklepom določi vodjo in člane posebne misije ter njen mandat in način financiranja misije. Naloge, povezane z delovanjem posebne misije, opravlja ministrstvo za zunanje zadeve.

V posebej utemeljenih primerih in ko je to v zunanjepolitičnem interesu države, lahko vlada na predlog ministrstva za zunanje zadeve dovoli odprtje urada Republike Slovenije v tujini.

Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi zagotavlja udeležbo v mednarodnih civilnih misijah. Podrobneje se udeležba v mednarodnih civilnih misijah uredi s podzakonskimi akti. ( prenehal veljati )

(1)Javne naloge na področju zunanjih zadev v ministrstvu za zunanje zadeve opravljajo diplomati, vodje diplomatskih predstavništev ali konzulatov iz drugega odstavka 27. člena tega zakona in javni uslužbenci iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, spremljajoča dela pa strokovno-tehnični javni uslužbenci. Glede pravic in obveznosti zaposlenih iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, če ta zakon ali na njegovi osnovi sprejeti predpisi ne določajo drugače. Položaj diplomatov se podrobneje uredi z uredbo vlade.

(3)Ministrstvo za zunanje zadeve na področju kadrovske politike upošteva načela uravnotežene zastopanosti spolov.

Diplomat je javni uslužbenec, ki v delovnem razmerju z ministrstvom za zunanje zadeve za nedoločen čas opravlja javne naloge na področju zunanjih zadev. Javne naloge na področju zunanjih zadev diplomati izvršujejo v nazivu. Za imenovanje diplomatov na položaj vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov ter njihov odpoklic se uporabljajo ustrezne določbe tega zakona.

Oseba mora za sklenitev delovnega razmerja poleg splošnih pogojev za delo v javnem sektorju izpolnjevati tudi posebne pogoje. Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja so: 1. znanje angleškega in drugega tujega jezika na višji ravni; 2. psihofizična sposobnost; 3. osebnostna primernost; 4. da osebi ni prenehalo delovno razmerje v državnem organu iz krivdnih razlogov na njeni strani. Oseba je osebnostno primerna, če se je ali se obnaša tako, da je mogoče utemeljeno sklepati, da bo delo opravljala ob polnem spoštovanju dolžnosti, kot jih določa ta zakon in diplomatske etike, kot jo urejajo diplomatski običaji in diplomatsko pravo.

(1)Diplomati opravljajo svoje delo v notranji in zunanji službi ministrstva za zunanje zadeve.

(2)Minister za zunanje zadeve razporeja diplomate v notranjo in zunanjo službo.

(3)Zunanja služba se opravlja v diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ter posebnih misijah.

(4)Pri razporejanju v zunanjo službo se upoštevajo naslednja merila in okoliščine: - strokovna usposobljenost in osebnostna primernost; - rezultati dela; - razmerje službovanja med notranjo in zunanjo službo med kariero; - ob enaki strokovni usposobljenosti prednostno obravnavanje kandidata, ki je dlje časa v notranji službi; - družinski razlogi; - razporeditev na delovno mesto, kjer se delo opravlja v posebnih razmerah, se upošteva kot prednost pri naslednji razporeditvi v zunanjo službo.

(5)Diplomat lahko v zunanji službi opravlja delo do dopolnjenega 68. leta starosti.

(1)Čas razporeditve diplomata na delovno mesto v zunanjo službo traja do štirih let od začetka opravljanja dela v tujini.

(2)Zaradi delovnih potreb ali zaradi drugih upravičenih razlogov se lahko skrajša oziroma podaljša čas razporeditve. Med druge upravičene razloge za skrajšanje razporeditve se štejejo zlasti prošnja prizadetega, predlog države sprejemnice in hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Med upravičene razloge za podaljšanje razporeditve pa zlasti dokončanje šolanja otrok na osnovni in srednji stopnji. Razporeditev na istem delovnem mestu se lahko podaljša največ za dve leti.

(3)Diplomat mora biti o podaljšanju ali skrajšanju razporeditve zaradi delovnih potreb obveščen najmanj tri mesece pred izvršitvijo podaljšanja ali skrajšanja.

(4)Skupna doba neprekinjene razporeditve v zunanji službi ne sme preseči osem let. Diplomat, ki je bil v zunanjo službo razporejen neprekinjeno več kot šest let, mora pred ponovno razporeditvijo v zunanjo službo ostati najmanj dve leti v notranji službi.

(5)Kadar ni drugega diplomata, ki bi izrazil interes za razporeditev na delovno mesto v zunanjo službo in bi izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta v zunanji službi, je lahko nanj razporejen diplomat iz prejšnjega odstavka ne glede na čas službovanja v notranji službi.

Diplomat, ki se prijavi na prosto delovno mesto, lahko za čas razporeditve v zunanjo službo glede na delovne potrebe Ministrstva za zunanje zadeve in primerljivost s predstavništvi drugih držav v državi sprejemnici ali pri mednarodni organizaciji začasno uporablja naziv, ki je nižji od pridobljenega diplomatskega naziva. Pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja se določijo glede na naziv, ki ga začasno uporablja. Podrobneje začasno uporabo nazivov v zunanji službi ureja podzakonski akt vlade. Naziv v zunanji službi je začasen in ne vpliva na pridobljeni diplomatski naziv v notranji službi. V času razporeditve v zunanjo službo diplomat lahko napreduje v nazivu, ki ga ima v notranji službi, in v nazivu, ki ga uporablja začasno.

(3)Diplomat, ki ni bil postavljen za veleposlanika, lahko v stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji izjemoma uporablja naziv veleposlanik v zvezi z vodenjem dela na zaokroženem delovnem področju, če v skladu s prakso mednarodne organizacije tako delovno področje praviloma vodijo diplomati z nazivom veleposlanik. Diplomatu pripadajo pravice iz naziva v zunanji službi, za katerega izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom. Naziv veleposlanika sme uporabljati diplomat, ki je dosegel naziv pooblaščeni minister.

Diplomatu, ki se za določen čas zaposli v mednarodni organizaciji, mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v ministrstvu za zunanje zadeve. Mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja lahko traja osem let. Diplomat z ministrstvom za zunanje zadeve sklene sporazum o mirovanju pravic in obveznosti, v katerem se določijo pogoji mirovanja. Po preteku obdobja mirovanja se diplomat takoj vrne na delo v ministrstvo za zunanje zadeve, sicer pravico do vrnitve izgubi. Ob sklenitvi sporazuma iz prejšnjega odstavka se lahko za nadomeščanje diplomata, ki mu mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, za opravljanje delovnih nalog, ki jih je opravljal, sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. Obdobje zaposlitve v mednarodni organizaciji se diplomatu po vrnitvi na delo v ministrstvo za zunanje zadeve šteje, kot da je bil razporejen na delovno mesto v zunanjo službo, če je v času zaposlitve v mednarodni organizaciji opravljal delo v tujini. Diplomatu se ob vrnitvi na delo na delovnem mestu v ministrstvu za zunanje zadeve plačni razred določi v skladu z določbami zakona, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, ki za funkcionarja predpisujejo določitev plače na novem delovnem mestu po prenehanju opravljanja funkcije. Diplomatu, ki se po poteku obdobja mirovanja po tem členu vrne na delo v ministrstvo za zunanje zadeve, se obdobje zaposlitve v mednarodni organizaciji šteje v obdobje za napredovanje v diplomatskem nazivu na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen v času pred sklenitvijo sporazuma o mirovanju.

(1)Zaradi opravljanja nalog s področja mednarodnega sodelovanja je diplomat s svojim soglasjem lahko premeščen za določen čas v drug državni organ za čas do štirih let.

(2)Diplomat, ki je premeščen v skladu s prvim odstavkom, je pri razporejanju v zunanjo službo in priznavanju delovnih izkušenj izenačen z diplomati na delovnih mestih v ministrstvu za zunanje zadeve.

(3)Po prenehanju premestitve je diplomat razporejen v zunanjo ali notranjo službo ministrstva za zunanje zadeve.

Diplomatski nazivi so: veleposlanik, pooblaščeni minister, minister svetovalec, prvi svetovalec, svetovalec, I. sekretar, II. sekretar, III. sekretar in ataše. Konzularni nazivi so: generalni konzul, konzul I. razreda, konzul, vicekonzul in konzularni agent. Konzularni nazivi se uporabljajo v konzulatih in se primerjajo z diplomatskimi nazivi kot sledi: generalni konzul – pooblaščeni minister, minister svetovalec; konzul I. razreda – prvi svetovalec, svetovalec, konzul – I. in II. sekretar; vicekonzul – III. sekretar; konzularni agent – ataše. Nazivi se uporabljajo v obliki za moški in ženski spol.

(5)Za diplomatske nazive v zunanji službi se zahtevajo naslednje delovne izkušnje: - pooblaščeni minister – 14 let, - minister svetovalec – 12 let, - prvi svetovalec – 10 let, - svetovalec – 8 let, - I. sekretar – 6 let, - II. sekretar – 4 leta, - III. sekretar – 3 leta, - ataše – 2 leti.

(6)Za nazive svetovalec, prvi svetovalec, minister svetovalec in pooblaščeni minister se v zunanji službi poleg izpolnjevanja pogoja delovnih izkušenj zahteva tudi vsaj dveletno predhodno opravljanje dela na diplomatskem delovnem mestu v zunanji službi. Diplomatu, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega stavka, ob razporeditvi v zunanjo službo pripada za eno stopnjo nižji naziv, kot bi ga pridobil na podlagi prejšnjega odstavka tega člena.

(7)V naziv veleposlanik se imenuje diplomata, ki je bil z ukazom predsednika republike postavljen za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v tujini.

(1)Za imenovanje v diplomatski naziv mora oseba poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje posebne pogoje: - univerzitetna izobrazba oziroma izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, - diplomatski izpit, za nazive prvega kariernega razreda pa tudi višji diplomatski izpit in - delovne izkušnje v ministrstvu za zunanje zadeve ali delovne izkušnje v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(2)Kot enakovredne delovnim izkušnjam v ministrstvu za zunanje zadeve se za imenovanje v naziv štejejo delovne izkušnje na področju zunanje politike, mednarodnega prava ali mednarodnih odnosov, pridobljene med delom v drugih državnih organih, javnih zavodih, javnih agencijah, znanstveno-raziskovalnih ter visokošolskih zavodih in mednarodnih organizacijah.

(3)Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, so lahko imenovane v naziv drugega in tretjega kariernega razreda, pod pogojem, da v enem letu po imenovanju v naziv opravijo diplomatski izpit. Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za naziv prvega kariernega razreda iz prvega in drugega odstavka tega člena, so lahko imenovane v naziv prvega kariernega razreda pod pogojem, da v enem letu po imenovanju v naziv opravijo diplomatski izpit in v dveh letih po imenovanju v naziv višji diplomatski izpit.

(1)Ministrstvo za zunanje zadeve razpiše preizkusni test, ki je namenjen kandidatom za opravljanje pripravništva na diplomatskem delovnem mestu in za zaposlitev za nedoločen čas na diplomatskem delovnem mestu v ministrstvu za zunanje zadeve na podlagi javnega natečaja (v nadaljnjem besedilu: preizkusni test). Preizkusnega testa se lahko udeleži državljan Republike Slovenije, ki je pridobil univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in izpolnjuje pogoje za sklenitev delovnega razmerja v ministrstvu za zunanje zadeve. Ministrstvo za zunanje zadeve objavi preizkusni test občasno, ko so na voljo prosta delovna mesta.

(2)Postopek izbire se izvede na podlagi določb zakona o javnih uslužbencih in podzakonskih predpisov, ki urejajo postopek javnega natečaja. V postopku javnega natečaja je izbran kandidat, ki izpolnjuje pogoje za delovno mesto in je dosegel najvišje število točk na preizkusnem testu.

(3)Minister s podzakonskim aktom podrobneje določi vsebine in način opravljanja preizkusnega testa.

(1)Pripravništvo za delo na diplomatskih delovnih mestih v ministrstvu za zunanje zadeve se opravlja v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. Za delo na diplomatskih delovnih mestih je poleg opravljenega pripravništva treba opraviti tudi dodatno usposabljanje, ki je pogoj za opravljanje diplomatskega izpita. Opravljanje pripravništva in dodatnega usposabljanja traja skupaj dve leti. Po opravljenem pripravništvu so javni uslužbenci imenovani v diplomatski naziv ataše pod pogojem, da v roku iz drugega odstavka tega člena opravijo diplomatski izpit.

(2)Med dodatnim usposabljanjem za opravljanje diplomatskega izpita uslužbenci delajo v dveh notranjih organizacijskih enotah, opravijo vsaj šestmesečno prakso na predstavništvu v tujini, obiskujejo strokovna izpopolnjevanja in se izpopolnjujejo v znanju tujih jezikov. Do zaključka dodatnega usposabljanja morajo opraviti diplomatski izpit.

(3)Minister s podzakonskim aktom podrobneje uredi opravljanje dodatnega usposabljanja v ministrstvu za zunanje zadeve.

Uspešnost diplomata se redno ocenjuje v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. Natančnejše kriterije in postopek ocenjevanja predpiše minister za zunanje zadeve v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo. Ocena uspešnosti diplomata je eden od kriterijev za določanje delovne uspešnosti, za napredovanje in razporejanje.

Kriterije, postopek in pravila za napredovanje diplomata določi minister za zunanje zadeve v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo.

Plače, dodatke in druge prejemke zaposlenih iz prvega odstavka 33. člena tega zakona določi z uredbo vlada na predlog ministra. Pri tem upošteva posebne delovne pogoje pri opravljanju del v predstavništvih v tujini, uporabo tujih jezikov pri izvrševanju javnih funkcij in javne službe, opravljanje nalog na različnih lokacijah in vpliv opravljanja službe na družino diplomata. Pri določanju višine plače v posameznih državah se upoštevajo življenjski stroški v različnih državah, ki jih letno objavljajo pristojni organi Organizacije združenih narodov in druge relevantne okoliščine. Pri vodji diplomatskega predstavništva se pri določitvi plače upošteva tudi obseg in zahtevnost dela v določenem predstavništvu.

Posebne obveznosti diplomatov so: 1. varovati interese Republike Slovenije, ugled države, njenih institucij in ustanov; 2. izvrševati naloge kot izhajajo iz določb tega zakona; 3. delovati v skladu z določbami tega zakona na podlagi pooblastil, usmeritev in navodil ministrstva za zunanje zadeve; 4. varovati pravice in interese državljanov in pravnih oseb Republike Slovenije; 5. delovati v okviru načel mednarodnega prava ter dosledno ravnati po določbah mednarodnega diplomatskega in konzularnega prava; 6. poročati ministrstvu za zunanje zadeve in vodji predstavništva tekoče, natančno in objektivno o zadevah v zvezi z opravljanjem nalog, o ugotovitvah in informacijah, pomembnih za interese Republike Slovenije; 7. izvrševati naloge, ki jim jih dajeta ministrstvo oziroma vodja predstavništva; 8. varovati premoženje, opremo, dokumente in podatke; 9. upoštevati predpise, običaje in pravila obnašanja ter protokolarna pravila v sprejemni državi; 10. delovati in živeti nazivu primerno. Vsem diplomatom je prepovedano ukvarjati se s pridobitno dejavnostjo, razen: 1. gospodarjenja z lastnim premoženjem; 2. samostojnega znanstvenega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela; 3. interesnega delovanja v političnih strankah, društvih in ustanovah, ki je združljivo z njihovo funkcijo; 4. delovanja v sindikatih, strokovnih združenjih in drugih oblikah varovanja interesov iz delovnega razmerja. Diplomat ne sme imeti funkcij v organih političnih strank.

Dokumenti ministrstva za zunanje zadeve, kot so diplomatske note, zapisi sestankov ali pogovorov s tujimi diplomatskimi predstavniki in predstavniki mednarodnih organizacij in pogajalska izhodišča, so namenjeni izvajanju zunanje politike Republike Slovenije. Dostop do podatkov iz dokumentov iz prvega odstavka tega člena, ki v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, niso opredeljeni kot tajni, se zavrne, če se pri odločanju o posredovanju informacij javnega značaja v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ugotovi, da bi njihovo razkritje škodovalo mednarodnim odnosom ali interesom Republike Slovenije. Dokumente iz prvega odstavka tega člena se lahko posreduje pristojnim organom ali njihovim funkcionarjem, ki izvajajo ali sodelujejo pri izvajanju zunanje politike Republike Slovenije. Dokumente iz prvega odstavka se lahko posreduje tudi tujim pristojnim organom ali njihovim funkcionarjem, kadar je to povezano z izvajanjem zunanje politike Republike Slovenije. Uslužbenci pristojnega organa in funkcionarji so dolžni varovati dokumente iz prvega odstavka tega člena in podatke iz teh dokumentov, zlasti tako, da ne omogočajo dostopa do teh dokumentov in podatkov nepooblaščeni osebi. Dolžnost varovanja dokumentov in podatkov iz prvega odstavka tega člena ne preneha niti s prenehanjem delovnega razmerja ali funkcije. Predstojnik ministrstva za zunanje zadeve lahko uslužbence pristojnih organov ali njihove funkcionarje razreši te obveznosti. Predstojnika ministrstva za zunanje zadeve razreši obveznosti predsednik vlade. V primeru kršitve obveznosti iz tega člena se izrečejo sankcije v skladu z zakonom.

Za kršitve obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona se izrečejo ukrepi v skladu z zakonom.

(2)Ob uvedbi disciplinskega postopka zaradi kršitve obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona ali postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zoper diplomata v zunanji službi lahko minister ne glede na določbo tretjega odstavka 37. člena tega zakona nemudoma razporedi diplomata v notranjo službo za čas trajanja postopka. Za uvedbo in vodenje disciplinskih postopkov v tujini veljajo enkrat daljši zastaralni roki, kot jih določa zakon.

Diplomati so dolžni tudi brez naloga nadrejenega neodložljive naloge opraviti preko polnega delovnega časa, v soboto, nedeljo, državnih praznikih ali na drug z zakonom določen dela prost dan. Te naloge so posebej nudenje konzularne zaščite državljanom Republike Slovenije v tujini, če bi odlašanje imelo resne posledice, ter pridobitev in posredovanje iz službenih razlogov nujno potrebnih informacij. Diplomati so dolžni v skladu z zakonom opravljati delo preko polnega rednega delovnega časa, delo v soboto, nedeljo in državnih praznikih ali na drug z zakonom določen dela prost dan. V zunanji službi je opravljanje dela preko polnega delovnega časa upoštevano pri določitvi plače.

Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, pri katerem mora biti diplomat v pripravljenosti za delo na delovnem mestu, na določenem kraju ali doma. Pripravljenost za delo se ne šteje v število ur delovne obveznosti. Če diplomat med pripravljenostjo za delo dela, se to število ur šteje v število ur delovne obveznosti diplomata. V primeru, ko število opravljenih delovnih ur diplomata presega število ur njegove mesečne delovne obveznosti, se razlika ur šteje kot delo preko polnega delovnega časa. V zunanji službi se pripravljenost za delo ne šteje kot poseben delovni pogoj, se pa upošteva pri določitvi plače.

Diplomati v zunanji službi so dolžni, kadar je to potrebno za izvajanje z zakonom določenih nalog, opravljati delo v posebnih razmerah. Posebne razmere so: - delo v posebnih življenjskih pogojih; - delo na nevarnih območjih; - delo v težkih podnebnih razmerah. Delo na nevarnih območjih odredi minister, če tako izhaja iz obveznosti, ki jih je sprejela Republika Slovenija ali če je to v interesu države. V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena je diplomat upravičen do posebnega zavarovanja, ki ga sklene ministrstvo za zunanje zadeve.

Diplomatom, ki opravljajo delo v zunanji službi v posebnih življenjskih pogojih, na nevarnih območjih ali v težkih podnebnih razmerah pripada poseben dodatek.

Zakonec diplomata na delu v tujini, ki z diplomatom biva v tujini in ni v delovnem razmerju ali mu mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ter ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, se prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas diplomatovega dela v tujini, če z njim biva v tujini in je bil do odhoda v tujino v delovnem razmerju, samozaposlen ali prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje). Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po tem členu se ne glede na določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šteje kot pokojninska doba brez dokupa. Zakonec diplomata na delu v tujini se prostovoljno vključi tudi v zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti pod pogoji, ki jih določajo zakoni, ki urejajo navedena zavarovanja. Diplomat vključi zakonca v obvezno zdravstveno zavarovanje in v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo kot družinskega člana po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo. Ministrstvo za zunanje zadeve krije prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Sredstva v ta namen zagotovi iz proračuna. Pravica do kritja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja iz prejšnjega odstavka pripada diplomatu na delu v tujini za zakonca naslednji dan po tem, ko zakoncu diplomata na delu v tujini zaradi odhoda diplomata v tujino preneha delovno razmerje ali nastopi mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma je izbrisan iz registra samozaposlenih oseb oziroma je odjavljen iz evidence brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje, in preneha z dnem, ko diplomatu preneha razporeditev v zunanjo službo ali ko zakonec diplomata na delu v tujini preneha bivati z diplomatom v tujini ali ko se zakonec diplomata na delu v tujini zaposli ali mu preneha mirovanje pravic iz delovnega razmerja ali se prijavi v register samozaposlenih oseb ali v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje. Pravica do kritja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja ne pripada za čas pred odhodom diplomata v tujino. Če je zakonec diplomata na delu v tujini vključen v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pravic, priznanih po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, pripada pravica do kritja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja iz prejšnjega odstavka od naslednjega dne po prenehanju obveznih socialnih zavarovanj na podlagi pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo oziroma preneha z dnem začetka zavarovanja na podlagi pridobitve pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo. Osnova za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti zakonca diplomata na delu v tujini je enaka osnovi, od katere so bili plačani prispevki za zadnji polni mesec pred njegovim odhodom v tujino. Ob prejemanju bolniškega nadomestila oziroma nadomestila za nego otroka ali družinskega člana se upošteva plača za zadnji polni mesec, v katerem zakonec diplomata na delu v tujini ni prejemal navedenih nadomestil, če je to zanj ugodneje. Če je bila osnova za plačilo prispevkov za zadnji polni mesec pred odhodom v tujino za več kot 25 % višja od povprečja plač zadnjih šestih mesecev pred odhodom v tujino, se kot osnova za plačilo prispevkov upošteva mesečno povprečje plač ali nadomestil za zadnjih šest mesecev, razen če se je osnova zvišala zaradi zaključka dela s krajšim delovnim časom na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke. Osnova ne more biti nižja od najnižje osnove za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje, kot jo določa zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Osnova za plačilo prispevkov iz prejšnjega odstavka se revalorizira z letno stopnjo rasti povprečne plače v Republiki Sloveniji, in sicer za naslednji mesec po mesecu, ko organ, pristojen za državno statistiko, objavi podatek o višini povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto. Revalorizacija se izvede samo za tiste zakonce diplomatov, ki ob koncu koledarskega leta, na katero se nanaša letna stopnja rasti povprečne plače, bivajo v tujini vsaj devet mesecev. Za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo iz tega člena se v delu, ki se nanaša na zavezance za plačilo, višino in osnovo za plačilo prispevka, uporabljajo predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo. Zakonec diplomata na delu v tujini, ki z diplomatom biva v tujini, ima za čas bivanja z diplomatom v tujini v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, pravico do suspenza pogodbe o zaposlitvi. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca. Pravice iz prvega in šestega odstavka tega člena ima tudi oseba, ki je pred odhodom diplomata v tujino z njim živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zunajzakonsko skupnost, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Pravice iz tega člena imajo tudi zakonci javnih uslužbencev iz drugega in tretjega odstavka 15. člena tega zakona. V teh primerih sredstva za kritje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja iz prvega odstavka tega člena zagotovi organ državne uprave, pri katerem je javni uslužbenec v delovnem razmerju.

Ministrstvo za zunanje zadeve krije zaposlenim stroške, ki nastanejo v zvezi z razporeditvijo in bivanjem zaposlenih in njihovih družinskih članov v tujini. Ministrstvo za zunanje zadeve krije stroške zavarovanja osebja v predstavništvih v tujini, ki so ob upoštevanju zaposlitev v tujini potrebni za zaščito življenja, zdravja in premoženja diplomatov in njihovih družinskih članov. Pravice v zvezi s kritjem stroškov in zavarovanjem uredi vlada z uredbo.

Za nesrečo pri delu in poklicno bolezen se v smislu veljavnih predpisov štejejo tudi nesreče in bolezni zaradi bivanja v kraju službovanja, ki so posledica tamkajšnjih, od življenjskih razmer v domovini bistveno različnih okoliščin. V teh primerih ima diplomat pravico do polnega nadomestila plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege ožjega družinskega člana.

Določbe 36., 37., 42., prvega in drugega odstavka 44. člena, 1., 2., 3., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 45. člena ter določbe 46. do 53. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za delavce, ki opravljajo spremljajoča dela v zunanji službi. Za delo v zunanji službi lahko minister za zunanje zadeve s pogodbo sklene delovno razmerje za določen čas do štirih let z osebami, ki bodo v predstavništvih v tujini opravljale spremljajoča dela, če se na podlagi notranje seznanitve o prostem delovnem mestu ugotovi, da v notranji službi za taka dela ni primernih kandidatov.

Strokovno-tehnične javne uslužbence na diplomatskih predstavništvih in konzulatih se lahko zaradi delovnih potreb pooblasti za vodenje in odločanje v upravnih postopkih, če izpolnjujejo pogoje za vodenje in odločanje v upravnih postopkih v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek.

Država, s katero je Republika Slovenija navezala diplomatske odnose, lahko v Ljubljani odpre diplomatsko predstavništvo. Pristojni organi o lokaciji prostorov diplomatskega predstavništva in rezidence odločajo na podlagi mnenja ministrstva za zunanje zadeve. Določba drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za tuja konzularna predstavništva in predstavništva mednarodnih organizacij.

Tuja diplomatska predstavništva s sedežem v Republiki Sloveniji lahko odprejo enote, ki so ločene od sedeža predstavništva, za opravljanje dejavnosti na konzularnem, gospodarskem, informativnem, izobraževalnem in kulturnem področju, če njihovo delo vodijo osebe, ki so akreditirane v skladu s prvim odstavkom 60. člena tega zakona. Soglasje za odprtje dislocirane enote in njen sedež izda ministrstvo za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih organov.

Država, s katero ima Republika Slovenija diplomatske odnose, lahko s soglasjem ministrstva za zunanje zadeve v Republiki Sloveniji akreditira vodjo diplomatskega predstavništva s sedežem v drugi državi, potem ko je ta kot vodja diplomatskega predstavništva že akreditiran v državi, kjer ima svoj sedež.

Soglasje za imenovanje vodje diplomatskega predstavništva tuje države, razen za odpravnika poslov, daje predsednik Republike Slovenije po pridobitvi mnenja ministrstva za zunanje zadeve. Ministrstvo za zunanje zadeve o izdanem soglasju obvesti tujo državo. Soglasje za imenovanje stalnega odpravnika poslov daje minister za zunanje zadeve. V postopku pridobitve soglasja ministrstvo za zunanje zadeve od tujega diplomatskega predstavništva pridobi življenjepis kandidata, ki vsebuje najmanj naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, spol, državljanstvo, izobrazba, znanje tujih jezikov in delovne izkušnje. Ministrstvo za zunanje zadeve lahko za oblikovanje mnenja pridobi mnenja drugih državnih organov. Ministrstvo za zunanje zadeve osebne podatke iz prejšnjega odstavka obdeluje za namen oblikovanja mnenja o kandidatu in jih hrani trajno, če gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, ni določeno kot arhivsko gradivo.

Poverilno pismo vodje tujega diplomatskega predstavništva, razen odpravnika poslov, sprejme predsednik Republike Slovenije potem, ko je kopijo že sprejel minister za zunanje zadeve ali državni sekretar ali vodja diplomatskega protokola ali diplomat na visokem položaju v ministrstvu za zunanje zadeve po pooblastilu ministra za zunanje zadeve. Predstavitveno pismo stalnega odpravnika poslov in vodje mednarodne organizacije ter predstavništva mednarodne organizacije sprejme vodja diplomatskega protokola ali oseba, ki ga nadomešča.

Tuje diplomatsko predstavništvo s sedežem v Republiki Sloveniji pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditira člane diplomatskega ter drugega osebja predstavništva in osebje konzulata. Mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter agencije in organi Evropske unije v Republiki Sloveniji pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditirajo svoje člane. Diplomatsko predstavništvo, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditira samo tiste člane diplomatskega in drugega osebja, ki opravljajo delo v zvezi z odnosi z Republiko Slovenijo. V postopku pridobitve akreditacije za vojaške, pomorske, letalske in policijske atašeje ministrstvo za zunanje zadeve od tujega diplomatskega predstavništva pridobi njihov življenjepis z najmanj naslednjimi osebnimi podatki kandidata: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, spol, državljanstvo, izobrazba in delovne izkušnje. Ministrstvo za zunanje zadeve obdeluje osebne podatke iz prejšnjega odstavka za namen pridobitve mnenja ministrstva, ki je pristojno glede na področje delovanja atašeja, in jih hrani trajno, če gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, ni določeno kot arhivsko gradivo.

Ministrstvo za zunanje zadeve izdaja diplomatske izkaznice akreditiranim članom diplomatskega osebja diplomatskih predstavništev s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma pristojnih za Republiko Slovenijo, članom diplomatskega osebja posebnih misij s sedežem v Republiki Sloveniji, članom diplomatskega osebja mednarodnih organizacij, predstavništev mednarodnih organizacij ter agencij in organov Evropske unije v Republiki Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki veljajo za Republiko Slovenijo. Ministrstvo za zunanje zadeve izdaja konzularne izkaznice konzularnim funkcionarjem ter častnim konzularnim funkcionarjem. Uslužbencem v konzulatu, ki ga vodi častni konzularni funkcionar, se izkaznice ne izdajajo. Ministrstvo za zunanje zadeve izdaja službene izkaznice članom administrativnega in tehničnega ter pomožnega osebja diplomatskih predstavništev in konzulatov s sedežem v Republiki Sloveniji, članom administrativnega in tehničnega ter pomožnega osebja posebnih misij s sedežem v Republiki Sloveniji, članom administrativnega in tehničnega ter pomožnega osebja mednarodnih organizacij, predstavništev mednarodnih organizacij ter agencij in organov Evropske unije v Republiki Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki veljajo za Republiko Slovenijo. Ministrstvo za zunanje zadeve izdaja posebne statusne izkaznice zasebnemu pomožnemu osebju oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena in lokalnemu osebju, zaposlenemu na podlagi zakonodaje Republike Slovenije. Izkaznice se izdajajo tudi družinskim članom oseb iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, če ima diplomatsko predstavništvo ali konzulat ali posebna misija oziroma mednarodna organizacija, agencija ali organ Evropske unije sedež ali predstavništvo v Republiki Sloveniji, razen družinskim članom častnega konzularnega funkcionarja, družinskim članom uslužbencev v konzulatu, ki ga vodi častni konzularni funkcionar, ter družinskim članom zasebnega pomožnega osebja in lokalnega osebja, katerim se izkaznice ne izdajajo. Družinskemu članu se izda ista vrsta izkaznice, kot je izdana osebam iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena. Za družinske člane se po tem zakonu štejejo zakonec in otrok do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma otrok do dopolnjenega 26. leta starosti ob predložitvi dokazila o rednem šolanju v Republiki Sloveniji oziroma otrok, starejši od 18 let, za katerega je bila roditeljska pravica podaljšana, če zakonec oziroma otrok živi v Republiki Sloveniji z osebo iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena. Oseba, ki živi v Republiki Sloveniji z osebo iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena v zunajzakonski skupnosti, se šteje za družinskega člana samo, če takšno skupnost priznava tudi država pošiljateljica. Izkaznice se lahko ob izpolnjenem pogoju vzajemnosti izdajo tudi drugim vzdrževanim družinskim članom oseb iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena ali njihovih zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, če obstajajo posebne kulturne, zdravstvene ali socialne okoliščine. Za druge vzdrževane družinske člane se po tem zakonu štejejo starši, stari starši ter neporočeni otroci, ki ne izpolnjujejo pogojev za akreditacijo po šestem odstavku tega člena. Izkaznica je javna listina, ki izkazuje istovetnost in poseben status imetnika. Izkaznica se izda z veljavnostjo do štirih let, vendar ne dlje od veljavnosti potnega lista imetnika. Izdane izkaznice dovoljujejo začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji, če ima diplomatsko predstavništvo ali konzulat ali posebna misija sedež v Republiki Sloveniji ali če ima sedež ali predstavništvo v Republiki Sloveniji mednarodna organizacija, agencija ali organ Evropske unije. Imetniki izkaznic, razen lokalnega osebja in zasebnega pomožnega osebja, ki niso državljani Republike Slovenije ali v njej nimajo dovoljenja za začasno prebivanje, dovoljenja za stalno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja za državljana Evropske unije ali potrdila o prijavi stalnega prebivanja za državljana Evropske unije, so za čas akreditacije v Republiki Sloveniji izvzeti iz postopkov pridobivanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi prebivanja v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev. Izkaznica vsebuje naslednje podatke: vrsto izkaznice, ime in priimek, datum in kraj rojstva, spol, državljanstvo, status, naziv predstavništva, fotografijo, datum izdaje izkaznice, datum veljavnosti izkaznice, identifikacijsko številko imetnika, serijsko številko izkaznice, trivrstični strojno berljiv zapis osebnih podatkov ter navedbo obsega privilegijev in imunitet. Imetniki izkaznice, ki so člani diplomatskega osebja nerezidenčnega diplomatskega predstavništva, ne potrebujejo vizumov za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. Minister za zunanje zadeve podrobneje določi pogoje za izdajo izkaznic, vrste izkaznic, obrazce izkaznic in vlog za izdajo izkaznic ter obrazec obvestila o odhodu, postopek in način izdelave, postopek in način izdaje izkaznic.

Vloga za izkaznice iz prejšnjega člena se vloži na predpisanem obrazcu, ki vsebuje: 1. podatke o tujem predstavništvu; 2. ime in priimek; 3. datum, kraj in državo rojstva; 4. spol; 5. državljanstvo; 6. naslov začasnega bivališča v Sloveniji; 7. zakonski stan (samski, poročen), osebna imena družinskih članov, ki spremljajo člana predstavništva, oziroma njihovo razmerje do osebe iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 62. člena tega zakona; 8. vrsto, številko in veljavnost potnega lista; 9. številko in veljavnost vizuma za Republiko Slovenijo; 10. zahtevani status oziroma vrsto izkaznice; 11. naziv, delovno področje, predvideno trajanje dela in morebitno nerezidenčno akreditacijo; 12. datum prihoda v Slovenijo in datum začetka dela; 13. podatke o novoustanovljenem delovnem mestu oziroma osebnem imenu in nazivu nadomeščene osebe; 14. podatke o šolanju otrok oziroma podaljšanju roditeljske pravice; 15. podatke o opravljanju pridobitne dejavnosti zakonca in nazivu delodajalca; 16. datum in kraj vloge; 17. fotografijo in podpis prosilca ter podpis vodje predstavništva in žig predstavništva; 18. EMŠO; 19. podatke o zagotovljenem zdravstvenem zavarovanju, veljavnem v Republiki Sloveniji; 20. podatke o vključenosti v socialna zavarovanja; 21. datum izdaje in veljavnosti izkaznice rezidenčne države. Ministrstvo za zunanje zadeve je vir za določitev EMŠO za tujega državljana, ki se mu izda izkaznica iz prejšnjega člena. Vloga lahko vsebuje tudi druge podatke v zvezi z opravljanjem dela, ki so potrebni za izdajo izkaznice in jih vlagatelj predloži prostovoljno. Vlogi je treba priložiti fotografijo predpisane velikosti, fotokopijo veljavnega potnega lista oziroma identifikacijskega dokumenta, fotokopijo vizuma za Republiko Slovenijo, fotokopijo izkaznice, izdane v državi rezidenčne akreditacije, ter fotokopije drugih listin, ki so potrebne za odločitev o izdaji izkaznice. Vlogi za izdajo izkaznice članu zasebnega pomožnega osebja je treba priložiti tudi pogodbo o zaposlitvi. V postopku odločanja o vlogi lahko ministrstvo za zunanje zadeve zahteva tudi druge podatke ali dokumente, če so ti bistvenega pomena za odločitev, vključno z vpogledom v originalni potni list. Vlagatelj mora ministrstvu za zunanje zadeve sporočiti vse morebitne spremembe navedenih podatkov. Vloge se hranijo trajno. Zaradi zagotovitve podatkov o vlogah in izdanih izkaznicah ter za izvajanje svojih pristojnosti ministrstvo za zunanje zadeve vodi evidenco, ki vsebuje: - podatke iz desetega odstavka prejšnjega člena ter prvega in tretjega odstavka tega člena; - podatke o vrnjenih, izgubljenih, pogrešanih, ukradenih, uničenih in poškodovanih izkaznicah. Podatki iz evidence se hranijo trajno. Glede kopiranja izkaznic se smiselno uporabljajo določbe o kopiranju osebnih izkaznic iz zakona, ki ureja osebne izkaznice.

Način izvajanja imunitet in privilegijev tujih diplomatskih predstavništev in konzulatov, predvidenih v mednarodnem pravu, ureja vlada z uredbo, če to že ni urejeno z drugimi predpisi.

Država, s katero je Republika Slovenija navezala diplomatske ali konzularne odnose, lahko v Republiki Sloveniji odpre konzulat. Sklep o soglasju za odprtje tujega konzulata z navedbo vrste konzulata, sedeža in konzularnega območja sprejme vlada na predlog ministrstva za zunanje zadeve, ki predhodno pridobi mnenje pristojnih organov. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Po obvestilu države pošiljateljice o zaprtju konzulata vlada sprejme sklep, s katerim se seznani z zaprtjem konzulata. Če je konzularnemu funkcionarju funkcija prenehala in v roku enega leta ni bil predlagan nov kandidat za konzularnega funkcionarja, vlada sprejme sklep, s katerim se seznani s prenehanjem delovanja konzulata in umakne soglasje k odprtju konzulata, o čemer ministrstvo za zunanje zadeve obvesti državo pošiljateljico. Sklepa se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije. Če se Republika Slovenija odloči za umik soglasja k odprtju konzulata, vlada sprejme sklep o umiku soglasja. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predsednik Republike Slovenije na predlog ministrstva za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih organov izda eksekvaturo vodji tujega konzulata. V postopku za izdajo eksekvature ministrstvo za zunanje zadeve od tujega diplomatskega predstavništva pridobi življenjepis, ki vsebuje najmanj naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, spol, državljanstvo, izobrazba in delovne izkušnje. V postopku za izdajo eksekvature tujemu častnemu konzularnemu funkcionarju ministrstvo za zunanje zadeve pridobi tudi potrdilo države, katere državljan je, da kandidat ni pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in ni v kazenskem postopku, ter druge podatke za odločitev glede izdaje eksekvature. Ministrstvo za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih organov izda soglasje in po prejemu patentnega pisma izda eksekvaturo drugim tujim konzularnim funkcionarjem, če tako dovoljenje zahteva tuja država. Za čas trajanja postopka iz prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo za zunanje zadeve na zahtevo tujega diplomatskega predstavništva ali konzulata izda začasno dovoljenje za delo novoimenovanega vodje konzulata. Ministrstvo za zunanje zadeve z namenom pridobitve mnenja pristojnih organov o kandidatu za vodjo konzulata obdeluje osebne podatke iz drugega odstavka tega člena in jih hrani trajno, če gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, ni določeno kot arhivsko gradivo.

Država, ki v Republiki Sloveniji odpre konzulat, lahko imenuje častnega konzularnega funkcionarja, ki je lahko slovenski ali tuji državljan, ki zakonito prebiva v Republiki Sloveniji. Določbe 64. in 65. člena tega zakona se uporabljajo tudi za odpiranje in zapiranje tujega konzulata, ki ga vodi častni konzularni funkcionar.

Mednarodna organizacija ima lahko v Republiki Sloveniji svoj sedež oziroma odpre agencijo, oddelek ali predstavništvo, če je to v skladu z obveznostmi, ki jih je v okviru članstva v omenjeni organizaciji prevzela Republika Slovenija, oziroma je to določeno z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Sklep o soglasju o sedežu, agenciji, oddelku ali predstavništvu mednarodne organizacije sprejme vlada na predlog ministrstva za zunanje zadeve, ki predhodno pridobi mnenja pristojnih organov. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V posebej utemeljenih primerih in ko je to v zunanje političnem interesu države, lahko vlada na predlog ministrstva za zunanje zadeve dovoli odprtje predstavništva, ki ni predstavništvo države ali mednarodne organizacije.

Vprašanja v zvezi s sedežem, odprtjem agencije, oddelka ali predstavništva, statusna vprašanja ter vprašanja imunitet in privilegijev se uredi s sporazumom med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo, če niso urejena na drug način.

Vlada Republike Slovenije lahko na predlog pristojnega ministrstva za namen izvajanja zunanje politike Republike Slovenije v skladu s prednostnimi področji zunanje politike odloči o izplačilu prostovoljnih prispevkov iz proračunskih sredstev mednarodnim organizacijam in drugim mednarodnim telesom, katerih članica je Republika Slovenija, v skladu s pravili organizacije. Vlada Republike Slovenije lahko na predlog pristojnega ministrstva za namen izvajanja zunanje politike Republike Slovenije v skladu s prednostnimi področji zunanje politike odloči o priključitvi Republike Slovenije tudi k drugim mednarodnim pobudam, pri katerih imajo sodelujoči finančne obveznosti. Odločitev glede izplačil prostovoljnih prispevkov in priključitvi mednarodnim pobudam se sprejme ob upoštevanju vsebinskih in geografskih prednostnih področij za učinkovito multilateralno sodelovanje, vsebinske povezanosti z aktualnimi članstvi ali kandidaturami Republike Slovenije v mednarodna telesa in kontinuiteto izplačil.

Podzakonski predpisi, ki jih predvideva ta zakon, se sprejmejo v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se vodijo po dosedanjih predpisih.

Uslužbenci v notranji službi, ki opravljajo strokovna dela na področju zunanjih zadev, pridobijo z novo sistemizacijo naslednje nazive: višji sodelavec ataše višji referent ataše svetovalec II III. sekretar svetovalec I II. sekretar višji svetovalec I. sekretar svetovalec ministra svetovalec podsekretar prvi svetovalec svetovalec vlade minister svetovalec državni podsekretar pooblaščeni minister, veleposlanik Uslužbenci, ki ne izpolnjujejo pogoja delovnih izkušenj, se razporedijo v ustrezen diplomatski naziv v skladu z delovnimi izkušnjami, ki jih imajo. (črtan) Uslužbenci v notranji službi z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, ki opravljajo spremljajoče dejavnosti, pridobijo diplomatski naziv, če izpolnjujejo katerega od naslednjih pogojev: - so najmanj dve leti z diplomatskim ali konzularnim nazivom službovali v tujini; - so v ministrstvu za zunanje zadeve najmanj dve leti opravljali strokovna dela na področju zunanjih zadev.

Pogodbeni diplomat, kot ga določa zakon o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I), ki ob uveljavitvi tega zakona službuje v tujini, ima pravico do razporeditve v notranjo službo pod pogoji iz tretjega odstavka 27. člena tega zakona.

Z dnem začetka veljavnosti tega zakona preneha veljati zakon o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I), njegovo III. poglavje pa se še naprej uporablja do začetka uporabe zakona o javnih uslužbencih. Določbe III. dela tega zakona se uporabljajo od dne, ko se začne uporabljati zakon o javnih uslužbencih. Uredba o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini (Uradni list RS, št. 60/92, 42/93, 6/94, 62/96, 29/99 in 42/00) se uporablja do sprejema predpisa iz prvega odstavka 44. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.